Kritika / Kjer Paris ni bilo
Na dvojni fronti s Sutekhom in Mikom Huckabyjem

Mike Huckaby je s čistim setom očaral posvečeno elektronsko-plesno publiko
Decembru primerno so minuli teden koncertno pobudo prevzeli plesni elektronski dogodki. Najprej je v četrtek v ljubljanski dvorani Stožice nastopila Paris Hilton, dan pozneje pa so na svoj račun prišli še vsi, ki jih bolj kot teater zanima glasba. V F-Clubu je svoj enciklopedični pregled elektronske plesne glasbe serviral spoštovani detroitski producent in didžej Mike Huckaby, klub K4 pa je gostil legendarnega elektronskega posebneža z zahodne obale Združenih držav, Setha Horvitza alias Sutekha.
Ker sta se njuna nastopa v dveh ljubljanskih klubih časovno prekrivala, so bili privrženci plesne glasbe postavljeni pred grenko dejstvo, da bodisi naredijo polovičarski kompromis in tečejo iz kluba v klub ali pa preprosto zamudijo eno od obeh legend. Sodeč po obisku se je večina raje odločila za Sutekha in gledano retrospektivno je verjetno storila prav. Čeprav je Huckaby (vsaj v prvi uri svojega seta) povsem upravičil svoj sloves, je bil tokrat Sutekh tisti, ki je z izjemno techno lekcijo predstavil elektronsko plesno glasbo v njeni najlepši podobi.