Kritika / Mojca Kumerdej: Temna snov

+ + + +

Podobno, kot je menda v vesolju neugotovljiva in neulovljiva temna snov v prevladi, je tudi v psihiki junakov druge zbirke kratkih zgodb Kumerdejeve vse polno stvari, ki so celo njim samim neznane, neosvetljene. Gre za skrivnosti in potlačitve, ki nevidno brbotajo pod vsakdanjim in samo čakajo, da bodo planile na dan, tudi v radikalni in presenetljivi obliki.

Punčka se pogovarja s svojim odsotnim oziroma mrtvim prijateljčkom kot odvodom, s katerim prikriva, kaj se dogaja doma; prijazni striček rešuje punce pred pokvarjenim zunanjim svetom in jim ponuja zavetišče; jeremijada tajkuna trdorokca, ki je za hip potonil, vendar verjame v svoj prav in metode; morilec jo najde, ki mu je kos.