Kdo je sardela?

Duhovitosti jim ni manjkalo. Na sodišču v Ljubljani se je jeseni začel proces v zadevi Patria, v katerem tožilstvo peterico obtožuje prejetja podkupnine. Kljub resnim obtožbam se je proces desetletja začel kot šala. Tako je recimo Franci Matoz, odvetnik prvoobtoženega Ivana Janeza Janše, že na prvem naroku proces označil za »vaško veselico«, na kateri je državni tožilec Andrej Ferlinc videti kot sardela.

In ko je Ferlinc čez nekaj tednov prišel do besede in se po približno 15 urah branja prebil do konca 80-stranskega obtožnega predloga, je Janša dejal, da je slišal »več špekulacij, kot jih lahko najdete na Wall Streetu«, da bi bilo dovolj, če bi obtožbe zbrali na štirih straneh, in da mu tožilstvo očita »miselni delikt«. Ključno vprašanje tretjega leta v procesu Patria je torej, kdo je sardela. Je to državno tožilstvo? Ali bo nazadnje pečen Janez Janša?

Za Janšo se je začelo res spodbudno. Ne samo s predigro, v kateri sta skupaj z Matozom bivšo tožilko Branko Zobec Hrastar obtožila »gnusne zlorabe tožilske funkcije«, češ da je »ponaredila ključni dokaz«. Zanimiv in z desetinami virov strokovno podkrepljen je bil predvsem nastop četice odvetnikov, ki so približno 28 ur, to je dva ali tri dni, sodišče prepričevali, da ni Finska nič drugega kot Južnoafriška republika iz časa apartheida. Tam mučijo ljudi in sistematično ter grobo kršijo človekove pravice, se požvižgajo na mednarodna opozorila in podobno. Ta »policijska država« pod krinko naj bi bila recimo enega izmed osumljenih psihično zlomila z dolgotrajnim zasliševanjem, s ponavljanjem ves čas istega sklopa 20 vprašanj, da je šele na 14. zaslišanju priznal, da je podkupnina šla stranki SDS ...

Na koncu niso prepričali niti tožilstva niti sodišča. Ovadbo zoper Branko Zobec Hrastar je ljubljansko okrožno tožilstvo zavrglo, sodišče pa je sklenilo, da so dokazi iz Finske dovoljeni. A smešenje sodišča se še ni končalo. Janša je med sodno obravnavo bral časopise in brskal po iPadu, in ko ga je sodnica opomnila, naj se vede sodišču primerno, je ni želel poslušati. »Ko govorite s sodiščem, prosim vstanite,« mu je velela. In mu za nekaj časa zaplenila iPad.

Slovenska pot v samostojnost se je začela s procesom JBTZ in z odborom za varstvo človekovih pravic. Janševi odvetniki so sodnemu procesu poskušali vzeti legitimnost s sklicevanjem na človekove pravice. Prvi manevri v tokratni Janševi obrambi se niso razlikovali od potez odvetnikov v primeru Balkanski bojevnik, ki branijo narkokartelsko združbo, ali odvetnikov v primeru Čista lopata, ki branijo »tajkuna« Ivana Zidarja. Ali kot je rekel slovenski sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič: od tega dolgega, 20-letnega sklicevanja na človekove pravice v Sloveniji danes žal nimajo koristi »tisti revčki, ki bi morali profitirati, ker govorimo o pravicah človeka, ampak tiste barabe, ki so za to odlično plačale dobre advokate«.

No, a ne sodimo prehitro. Velika riba je še zmeraj na prostosti.

»Pred 23 leti se je Janez Janša znašel v armadno-udbovskem procesu, znanem kot JBTZ. Ob 9.00 bo znova stopil pred sodni senat zaradi obtožnega predloga v aferi Patria.«
Uvod v članek o sodnem procesu v zadevi Patria na MMC RTV SLO, o mučeniku