Hrvaški referendum o vstopu v EU 22. januarja 2012

Hrvaški sabor je spremenil deklaracijo o temeljnih načelih pogajanj za polnopravno članstvo v EU in določil, da bo referendum o vstopu države v EU 22. januarja 2012

26. 12. 2011

Izvedbo referenduma so prestavili za najmanj dva tedna, ker je deklaracija določala skrajnji rok za referendum 30 dni po podpisu pristopne pogodbe z EU, torej do 8. januarja. Zadržani do omenjene odločitve so bili le poslanci regionalne Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB), ki so zahtevali širšo javno razpravo zaradi informiranja državljanov o EU ter so predlagali prestavitev referenduma za tri do šest mesecev.

Na koncu je predlog za izvedbo referenduma 22. januarja podprlo 129 poslancev, med njimi pa so bili, kot so v četrtek napovedali, tudi poslanci HDZ. Hrvaški premier Zoran Milanović je ocenil, da bodo v treh tednih januarja državljanom lahko pojasnili, kaj je pomembno glede članstva v EU. "Če bi čakali več kot tri tedne, bi tvegali, da bi zamudili določene roke, državljanom pa ne bi pojasnili nič novega," je izjavil Milanović ter povabil državljane, naj podprejo članstvo in pripeljejo do konca "pomembno hrvaško zgodbo".

Predsednica poslanske skupine HDZ, Jadranka Kosor, je dejala, da ne bi uspeli opraviti vseh postopkov na Hrvaškem in v državah članicah EU, če bi prestavili referendum za več mesecev. Hrvaška je podpisala pristopno pogodbo 9. decembra, proces ratifikacije v 27 državah članicah pa je potrebno skleniti do 1. julija 2013, ko naj bi Hrvaška postala polnopravna članica EU. Tudi Kosorjeva je povabila državljane naj na referendumu obkrožijo "za" vstop države v EU. Med drugim je izpostavila, da HDZ podpira vstop države v EU, saj si je tudi zelo prizadeval, da bi odblokirali pogajanja z EU, potem ko je imela Slovenija pomisleke glede hrvaškega približevanja uniji. Dodala je, da njena vlada takrat ni imela podpore levosredinske opozicije.

Hrvaški sabor je pred spremembami omenjene deklaracije na današnji izredni seji potrdil Milanovićevo levosredinsko vlado. Poleg tega so izbrali Kosorjevo in Vladimirja Šeksa za opozicijska podpredsednika hrvaškega parlamenta. Potrdili so tudi mandate novim poslancem, ki so nadomestili poslance levosredinske koalicije, ki so se preselili v vladin kabinet. Namesto Milanovića bo na primer v saboru Ivan Račan, sicer sin pokojnega hrvaškega premiera Ivice Račana. Predsednik sabora Boris Šprem je napovedal, da bo prva redna seja hrvaškega parlamenta v drugi polovici januarja 2012. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja