Prisilna dobrodelnost

Člani hekerske skupine ‘Anonimni’ so na božični dan ukradli podatke več kot 4000 bančnih kartic naročnikov uslug Stratforja in z njih nakazali prostovoljne prispevke humanitarnim organizacijam.

Ameriški analitični center Stratfor, ki prodaja usluge ‘strateškega napovedovanja’ in velja za eno od najbolje obveščenih zasebnih agencij na področju mednarodnih odnosov, geopolitike, mednarodne varnosti in gospodarstva, se je na božični večer znašel v nenavadni zagati – postal je tarča ‘Anonimnih’, skupine hekerjev iz vsega sveta, ki s svojimi računalniškimi napadi že dlje časa sesuva različne internetne strani predvsem največjih in dobro stoječih korporacij.

Mnoge med njimi ‘anonimneži’ obtožujejo, da s svojim delovanjem pomagajo pri vzdrževanju nepravičnih razmer v svetu. V primeru Stratfora pa so šli hekerji še korak naprej – v svojih sporočilih so se pohvalili, da so uspeli pridobiti več kot 200GB podatkov zaupnih materialov tega ameriškega raziskovalnega centra s sedežem v Austinu, Teksas, ob tem pa tudi na tisoče naslovov in bančnih kartic njihovih klientov. Da bi bila mera polna, so nato s teh kartic izvedli še neznano število bančnih transakcij na račune humanitarnih organizacij.

Na listi podjetij, ki so bile žrtve tega napada, so tudi podjetja kot na primer Apple, ameriško vojno letalstvo, policija v Miamiju in druga. Po doslej znanih podatkih naj bi bilo ogroženih najmanj 4.000 bančnih kartic, gesel in domačih naslovov. Internetna stran Stratforja je medtem nedostopna in se, kot je zapisano v sporočilu, nahaja sredi ‘vzdrževanja’. Medtem pa so člani Anonimnih na Twitterju pustili sporočilo, v katerem sprašujejo, ali informacije Stratforja torej niso nič več tako zasebne in tajne.

Podpredsednik Stratforja Fred Burton je potrdil, da so policiji že prijavili vdor v računalniški sistem in da skupaj s policisti raziskujejo, kako je do tega prišlo in kdo bi lahko bili storilci. Stratfor je sicer imel zaščito pred takšnimi napadi, toda po oceni Freda Burtona je v primeru, če se hekerji “skoncentrirajo nate in poskušajo napasti zelo težko ubraniti pred tem”.

Anonimni so na internetnih straneh objavili tudi kopije potrdil, ki dokazujejo, da so bile s transakcij različnih organizacij in posameznikov izvršena plačila na računa humanitarnih organizacij, ter njihove zahvale obrambni industriji. Na potrdilih vplačil na račun ameriškega Rdečega križa, organizaciji CARE in Rešimo otroke je tudi ime Allena Barra iz teksaškega oddelka za bančništvo, ki se je več kot desetletje ukvarjal z preprečevanjem računalniškega kriminala. Ugotovil je, da je v petih transakcijah nakazal več kot 700 dolarjev v humanitarne namene. “Ko so iz podjetja, ki izdaja kreditne kartice, poklicali mojo soprogo, ni bila prepričana, ali morda nisem zgolj doniral,” je za agencijo AP povedal Barr, ki sploh ni vedel, da so bili njegovi podatki zlorabljeni in je takoj nato zaprl svoj bančni račun.

Vdor v analitični center sicer za Stratfor pomeni resne težave tudi zato, ker njegove analize po vsem svetu pri oceni tveganj uporabljajo številne države, vlade in gospodarske institucije. Nenapovedan vdor v sistem tistih, ki živijo od napovedovanja prihodnosti, pa bi lahko zamajalo tudi zaupanje klientov v verodostojnost Stratforja. Večina napovedi tega analitičnega centra je sicer ne glede na omenjeni vdor mogoče oceniti kot verodostojne. V zadnjem času so na primer pravilno predvideli politiko ZDA do Irana, realistično ocenjevali zaplete na Kosovu, po koncu spopadov v Libiji pa so pravilno ocenjevali, da konec vojne ne bo pomenil avtomatične vrnitve stabilnosti v državo.

Primer Stratforja kljub temu ostaja dober opomin in dokaz o tem, kako vse pomembnejša postaja računalniška varnost, kajti če so celo tisti, ki napovedujejo varnostna tveganja po vsem svetu lahko žrtve tako obsežnih vdorov, potem so slabše zaščitene organizacije ali posamezniki zagotovo izostavljeni še precej večjim tveganjem. (TEA WUTTE)