Budimpešta pod plazom številnih kritik iz tujine

Madžarski poslanci so v petek sprejeli več spornih zakonov, zaradi katerih iz tujine že nekaj časa prihajajo izrazi zaskrbljenosti. Potrdili so sporni zakon o centralni banki in dopolnila k novi ustavi o odgovornosti socialistov za zločine nekdanjega komunističnega režima. Zaradi sprememb poslovnika parlamenta pa opozicija napoveduje proteste.

Madžarski parlament, v katerem vladajoči Fidesz premiera Viktorja Orbana razpolaga z dvotretjinsko večino, je v petek najprej potrdil sporni zakon o centralni banki, zaradi katerega si je Budimpešta nakopala na glavo številne kritike iz tujine. Po mnenju analitikov je zakon namreč namenjen spodkopavanju neodvisnosti centralne banke. Na čelu te namreč sedi guverner Andras Simor, ki se ne želi ukloniti vladi glede vzdrževanja nizkih obrestnih mer, pač pa daje prednost krotitvi inflacije. Vendar pa je Madžarska tiskovna agencija MTI izpostavila, da je v zakon vključeno določilo, da vlada ne sme nikakor poskušati vplivati na centralno banko ali njene vodilne. Prav tako naj bi parlament pri sprejemanju zakonodaje upošteval več kot 90 odstotkov priporočil Evropske centralne banke (ECB).

Tujina omenjene odločitve ni pozdravila. Madžarska si sicer trenutno prizadeva za do 20 milijard evrov vredno posojilno linijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki bi jo lahko koristila v primeru, da se pokaže potreba po tem. Vendar pa so po naznanitvi spornega zakona strokovnjaki IMF in EU prekinili pripravljalne pogovore z madžarsko vlado ter protestno zapustili Budimpešto. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Orbana v zasebnem pismu pozval, naj sporno zakonodajo umakne iz parlamentarne procedure, medtem ko ameriško državno sekretarko Hillary Clinton skrbi stanje demokracije v tej evropski državi. Vendar pa Orban po drugi strani meni, da dogovor z IMF ni ključnega pomena za Madžarsko.

Parlament je pritrdil tudi nekaterim drugim spremembam. Odmevalo je sprejetje amandmaja k novi ustavi, ki predvideva odgovornost socialistov za zločine nekdanjega komunističnega režima. Novo madžarsko ustavo, ki v nedeljo stopi v veljavo, so sicer že pred časom pospremile številne kritike. Ustavni amandma uvodoma poudarja, da madžarska država ne more biti osnovana na grehih komunističnega režima, katerega voditelji, ki so državi vladali od leta 1947 do 1989, so bili odgovorni, da so vzdrževali in vodili zatiralski režim, kršili zakon in izneverili narod. Nekdanjo komunistično partijo (MSZMP) in njene naslednike, današnje socialiste, pa označuje kot "kriminalno organizacijo".

Sedanji socialisti, ki so iz MSZMP nastali leta 1990, so poleg tega v dokumentu opisani kot "dediči nezakonito nagrabljenega bogastva in plena, prisvojenega v času diktature in tranzicije (v demokracijo)". Kontinuiteto med obema strankama pa so, kot piše, zagotovile "osebne vezi". Poleg tega je parlament potrdil zakon o verskih skupnostih, in sicer že drugič, saj je ustavno sodišče 19. decembra zaradi proceduralnih napak zavrnilo julija sprejeto prvo različico. Novi zakon zmanjšuje število priznanih verskih skupnosti z več kot 300 na samo 14.

Med njimi so t.i. tradicionalne veroizpovedi - katoliška, evangeličanska, ortodoksna in judovska. Ostale verske skupnosti, ki niso vključene v zakon, med njimi islam, budizem in hinduizem, bodo lahko vložile vlogo za priznanje - a pod pogojem, da na Madžarskem delujejo vsaj 20 let. Ameriška državna sekretarka je v zvezi zakonom o verskih skupnostih poslala pismo madžarskemu premieru Orbanu, v katerem je izrazila globoko zaskrbljenost nad takšno zakonsko rešitvijo. Povrhu vsega so madžarski poslanci v petek sklenili tudi spremeniti poslovnik parlamenta. Ena spornejših sprememb zadeva pravila parlamentarne razprave in vladajočemu Fideszu omogoča sprejemanje zakonov z minimalno razpravo. V znak protesta je opozicija zapustila parlament in se, kot je sporočila, v letu 2012 seli na ulice Budimpešte.

Evropska komisija se je za zdaj previdno odzvala na v petek sprejete zakone na Madžarskem. Kot so sporočili v Bruslju, bodo preučili njihov "pravni vidik". "Madžarskim oblastem smo v preteklih dneh že izrazili našo zaskrbljenost. Seveda pa omisija ostaja odprta do pomoči Madžarski pri polnem izvajanju zakonodaje EU," so dodali.  Desnosredinska Orbanova vlada je na oblasti od leta 2010, ko si je po prepričljivi zmagi na volitvah zagotovil dvotretjinsko večino v parlamentu. Vse od prihoda na oblast se v mednarodni javnosti sooča s kritikami, da večino v parlamentu izkorišča za sprejemanje spornih zakonov, kakršen je bil medijski zakon. (STA, mm)