Hrvaška vs. Srbija: Umik tožbe in protitožbe za genocid

V Srbiji so se na napovedan umik hrvaške tožbe za genocid odzvali z napovedjo umika srbske protitožbe, napoved zunanje ministrice Hrvaške Vesne Pusić pa je po ocenah analitikov odprlo novo poglavje med Srbijo in Hrvaško

Napoved, da bo Hrvaška umaknila svojo tožbo proti Srbiji zaradi genocida pred sodiščem v Haagu, je v Srbiji izzvala večinoma pozitivne komentarje. Pozdravila jo je tudi večina politikov, med njimi tudi Tomislav Nikolić, ki že napoveduje, da bo novi predsednik naslednje srbske vlade. Hrvaška ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić je sicer že nekoliko spremenila svoje stališče.

Najprej je dejala, da bo Hrvaška umaknila tožbo zoper Srbijo, saj je po njeni oceni tožba “nekaj s čemer se hranijo nizke strasti”, kar je “neodgovorno in nemoralno do državljanov”. Kmalu zatem pa je dodala, da je Hrvaška pripravljena na umik tožbe le pod pogojem, da se s Srbijo v pogajanjih uredijo vprašanja izginulih z obe strani meje, sojenj za vojne zločine, vrnitve imovine, vrnitve beguncev in drugih odprtih vprašanj. Vendar pa tudi ta napoved odpira perspektivo dogovornega urejanja spornih vprašanj. Da jima je ta možnost blizu, sta doslej že večkrat dala vedeti tudi srbski predsednik Boris Tadić in hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je bil kot strokovnjak za mednarodno pravo celo vključen v proces pisanja tožbe proti Srbiji, vendar je kljub temu ocenil, da v primeru, “če skozi pogajanja tožbe spremenimo v brezpredmetne in rešimo probleme, ki nas težijo, ni potrebe nadaljevati s sporom”.

Spor med državama se je po koncu vojne leta 1995 znova razplamtel julija leta 1999, ko je Hrvaška neposredno po koncu vojaške intervencije zveze NATO na Kosovu proti Srbiji vložila tožbo zaradi genocida na Meddržavnem sodiščem v Haagu. Hrvaška je zahtevala, da se Srbija obsodi kot odgovorna za agresijo in genocid nad njenim prebivalstvom. Srbija je s protitožbo odgovorila šele več kot desetletje kasneje, januarja leta 2010. V svoji protitožbi je trdila, da je Hrvaška odgovorna za genocidne akcije in etnično čiščenje 230.000 Srbov iz področja Krajine v Nevihti. Decembra leta 2010 je Hrvaška odgovorila na protitožbo in jo zavrnila, novembra leta 2011 pa je Srbija odgovorila na pripravljalno vlogo Hrvaške. Leta 2013 se izteče skrajni rok, v katerem se mora začeti glavna razprava, do tedaj pa morata državi ali umakniti tožbi ali pa se pripraviti na dolgotrajni in precej negotov sodni postopek.

Profesor Predrag Simić s Fakultete za politične vede v Beogradu ocenjuje, da je napovedan umik tožb dobra poteza s stališča dobrososedskih odnosov in za stabilnost regije, kot najbolj zaslužne pa je izpostavil predsednika Borisa Tadića in Iva Josipovića. “To je nadaljevanje tanga, ki sta ga Tadić in Josipović zaplesala že pred dvema letoma. Od prihoda Josipovića na mesto predsednika Hrvaške je kljub temu, da je bil on avtor njihove tožbe, prišlo do spremembe na bolje v odnosih s Srbijo”. Tudi podpredsednik srbske stranke SDSS na Hrvaškem Milorad Pupovac ocenjuje, da je bilo pričakovano, da nova hrvaška vlada spremeni svojo politiko. “Upam, da se ne bo v političnih procesih v Hrvaški in Srbiji zgodilo nič, da se ta pripravljenost ne spremeni. Pomembno vlogo imajo v tem pogledu predsedniške volitve v Srbiji. Če ne pride do pomembnih političnih sprememb na srbski politični sceni, če se ne poruši kontinuiteta dosedanje politike in če v Hrvaški ne pride do socialnega nezadovoljstva, potem je realno, da se pripravljenost, ki je tudi prej obstajajala v stališčih predsednikov Josipovića in Tadića prične uresničevati v stališčih obeh vlad,” ocenjuje Pupovac.

Kljub temu nekaj skeptikov v obeh državah še zmeraj ne verjame v dogovorno reševanje sporov. V Hrvaški so zadržani in kritični predvsem veterani vojne, v Srbiji pa begunci, ki še zmeraj nimajo pogojev za vrnitev na Hrvaško. Ne glede na to, pa že obe napovedi umikov tožb, predvsem pa roki, ki obe državi silijo v hitro iskanje kompromisov, dokazujejo, da bi naslednje leto res lahko prineslo pozitivne premike v regionalnem sodelovanju med Hrvaško in Srbijo, kar bi lahko imelo pozitivne posledice tudi na stabilnost v BiH in širše v regiji.