Kdo se boji rdeče?

Fakulteta za družbene vede (FDV) v Ljubljani je lani praznovala 50-letnico. Ob tem je o zgodovini ustanove nastal dokumentarni film s pomenljivim naslovom Kdo se boji rdeče?, ki pa so ga videli le zaposleni na fakulteti. Čeprav je bilo predvajanje 14 dni pred dogodkom napovedano na spletni strani, je bila nazadnje predstavitev interne narave, vodstvo je celo odsvetovalo, da bi se film predvajal še kje. Kot so povedali sogovorniki, ki želijo ostati neimenovani, pa so bili nekateri intervjuji iz filma brez izrecnega soglasja avtorjev filma predstavljeni na osrednjem dogodku ob 50-letnici. Vse to spodbuja vsaj k razmisleku o odnosu vodstva fakultete do akademskega dela, čeprav naj bi ta ustanova študenta vzgajala v „kritičnega, ustvarjalnega, odprtega, komunikativnega in svobodno mislečega intelektualca“.

Iz službe za odnose z javnostmi na FDV so na očitke odgovorili, da je bil film naročen v sklopu priprav na aktivnosti ob praznovanju obletnice. Že v drugem stavku pa je vpletenost vodstva v odobravanje ali zavračanje filma zanikana, saj „vodstvo FDV nima pristojnosti za odobravanje ali zavračanje avtorskih prispevkov“. Da je sedanje vodstvo morebitno javno predvajanje filma na televiziji odsvetovalo, drži, razlog pa naj bi bil, da „niso urejena vprašanja (materialnih) avtorskih pravic.“ O predvajanju intervjujev na osrednjem dogodku ob 50-letnici pa je bil ustno obveščen mentor in soavtor filma Igor Vobič in se je s tem strinjal, še zagotavljajo s fakultete. Glede vsega spornega v zvezi s filmom smo se obrnili na soavtorja, ki sta zaposlena na fakulteti, a dogajanja nista želela komentirati.

In kaj sploh je v filmu? V dobri uri dobimo vpogled v nastanek fakultete, njeno širjenje in težave, s katerimi se je spoprijemala v svoji zgodovini. Izvemo, da je bila šola z imenom Visoka šola za politične vede ustanovljena leta 1961 z zakonom takratne ljudske skupščine. Izvemo, da je bila fakulteta nenehno v sporih z oblastmi, sploh v sedemdesetih letih, ko so bili nekateri profesorji izgnani, nekateri zgolj premeščeni. Tine Hribar pojasni, da je zaradi partijske odločbe leta 1975 za deset let nehal opravljati pedagoško delo. Seznanimo pa se tudi s kritičnimi ocenami spreminjanja visokega šolstva danes. Redna profesorica na FDV in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič pojasnjuje, da so si študentje včasih izborili pomembno vlogo pri določanju vsebine predmetov, da pa se, žal, odprtost sistema izgublja. Film skozi izjave rednega profesorja na FDV Slavka Splichala, rednega profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti Rudija Rizmana, nekdanjega dekana FDV Nika Toša ter drugih kritično poudarja slabosti bolonjskega programa in njegove negativne posledice. Te se kažejo v vse večji birokratizaciji in naraščanju administrativnih obveznosti pri profesorjih, kot v filmu omeni Splichal, pa študentje izgubljajo kritičen pregled nad družboslovjem, za ceno drugih obveznosti, ki jih je prinesel bolonjski program. Res tako zelo sporno?