Kemikalije pod nadzorom

Ena od nevidnih in zato abstraktnih nevarnosti, s katerimi naj bi imeli opraviti v Sloveniji, je izpostavljenost nevarnim kemikalijam. Kot v toliko drugih primerih so tudi v tem dejanski, znanstveno pridobljeni podatki skopi. A od leta 2007 se to vendarle spreminja. Takrat je urad za kemikalije začel projekt biomonitoringa, merjenja koncentracij nevarnih kemikalij v ljudeh. Ta teden je predstavil prve izsledke.

Gre za izsledke prve faze projekta, ki je potekala med letoma 2007 in 2010, zajela pa je odrasle obeh spolov v treh slovenskih regijah, Ljubljani z okolico, Kočevju z okolico in Beli krajini. Območje Bele krajine je v okolici Semiča še vedno onesnaženo z obstojnimi organskimi onesnaževali, tako imenovanimi PCB-ji, ki so jih nekdaj uporabljali v tamkajšnji tovarni kondenzatorjev. „Rezultati kažejo, da je izpostavljenost splošnega prebivalstva strupenim kovinam (živemu srebru, svincu, kadmiju) nizka in ne pomeni tveganja za prebivalstvo na doslej preiskovanih območjih,“ so zapisali v sporočilu za javnost. Celo vsebnost PCB-jev v materinem mleku žensk iz Bele krajine, ki je bila sicer pričakovano višja kot drugod, ni presegala vrednosti, ki bi bile lahko nevarne za zdravje.

Čeprav naj izpostavljenost ne bi pomenila tveganja za zdravje prebivalstva, pa nekatere vrednosti, recimo živega srebra, vendarle presegajo mejne vrednosti, kot jih opredeljuje ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA). Kakor pojasnjuje vodja raziskave dr. Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan, v Evropi velja priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), v katerem je določena vrednost, za polovico višja od tiste, ki jo priporoča EPA. Če bi torej upoštevali priporočila WHO, bi bile vrednosti pod priporočenimi. „Te razlike so odraz velikih negotovosti glede priporočljivih referenčnih vrednosti na globalni ravni. Epidemiološke raziskave, katerih cilj je bil določiti ’še varne’ vrednosti in so bile opravljene v različnih delih sveta, so žal neprimerljive, predvsem zaradi neprimerljivih protokolov in preučevanih populacijskih skupin.“ Kot poudarja Horvatova, so vrednosti primerljive s tistimi v drugih evropskih državah in niso skrb zbujajoče. Kljub temu pa svetuje previdnost. „Presenetljivo je, da so v materinem mleku in krvi prisotne obstojne organske spojine, ki jih vnašamo v telo v prostorih, v katerih živimo. V ta nabor štejemo onesnaževala, s katerimi so preparirani izdelki, kot so pohištvo, preproge, zavese in podobno in jih v telo vnašamo prek dihalnih poti. Prezračevanje prostorov je tako izjemnega pomena.“ Prav tako, nadaljuje, smo izpostavljeni spojinam, ki motijo delovanje hormonskih žlez in jih v telo vnašamo z že pripravljeno hrano. „Torej, poleg okoljskih dejavnikov je za obremenjenost prebivalstva lahko odgovoren tudi način življenja.“

Kot rečeno, so sicer ta teden predstavljeni izsledki šele začetek. Rezultati za celotno Slovenijo, tudi za preostala onesnažena območja, kot so Celje, Mežiška dolina in Jesenice, naj bi bili znani do leta 2014. Prijave za sodelovanje v raziskavi še vedno zbirajo, tudi na spletni strani www.biomonitoring.si.