Plošča / Ry Cooder: Pull Up Some Dust And Sit Down

2011, Nonesuch

Max Modic
MLADINA, št. 2, 13. 1. 2012

+ + + + +

Kitarist, pevec, pesnik, producent in glasbeni encikloped Ry Cooder se je pred skoraj petimi leti na izvrstnem albumu My Name Is Buddy podal v obdobje prebujajočega se delavskega razreda, ko je Amerika še imela prihodnost. Zdaj, ko Amerika nima več niti preteklosti, saj so med zasedbo Wall Streeta oveneli še zadnji poganjki ameriškega sna, Cooder postreže z briljantnim nadaljevanjem tistega, kar so v kriznih časih s stisnjeno pestjo v strune ujeli Woody Guthrie, Pete Seeger, Bob Dylan in tudi Bruce Springsteen. Ni več upanja, ni strahu, toda tistih 99 odstotkov prebujenih želja je vendarle pesem, ki potrebuje neki glas. In dokler je to Cooderjev glas, stvari vsaj ne bodo šle v pozabo. John Lee Hooker for President!

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.