Kritika / Le Havre

za +

Če ste videli Sekula-Burchev dokumentarec Pozabljeni prostor, potem veste, da so kontejnerji motorji globalizacije, motorji neoliberalnega kapitalizma: kontejnerji so znižali vse stroške, tudi stroške delovne sile, s čimer so jo zlagoma povsem razvrednotili in deklasirali. Kontejnerji, pošastni simboli kapitalistične učinkovitosti, racionalnosti, ekonomičnosti in reda, so ustvarili nered in socialne katastrofe – svet so destabilizirali. Množice deklasirancev, ki se zgrinjajo v favele in slume, in množice beguncev, ki se tihotapijo na Zahod, so žrtve kontejnerjev.

V Pozabljenem prostoru je glavno vlogo igral Rotterdam – v filmu Le Havre pa jo igra francoski Le Havre, pristaniško mesto v Normandiji (nedaleč od tistih obal, na katerih so se med II. svetovno vojno izkrcali zavezniki), polno terminalov in kontejnerjev, v katerih najdejo afriške begunce, »ilegalne imigrante«, kar pomeni, da v kontejnerjih – peklu kapitalizma, parkiranem v nebesih kapitalizma – najdejo prav resnico kontejnerjev.