»Če nas čaka stagnacija, bodo te stare vrednote bratstva in enakosti izredno pomembne. In družinski zakonik je lahko zgolj eden od preizkusov.«

Ivan Svetlik, uradno še zmeraj minister za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja tako imenovane tekoče posle, je z eno nogo že nazaj v profesorskih vodah. Vrača se na Fakulteto za družbene vede, kjer bo nadaljeval delo v Centru za proučevanje organizacij in človeških virov. V preteklih treh letih smo zaradi njegovih treh reformnih zakonov imeli tri referendume – vsi so padli –, sedaj pa je na vrsti še četrti, o družinskem zakoniku. Njegov odnos do zapuščine je dialektičen. Sicer mu ni uspelo in Slovenija je sedaj v razvojni in kulturni blokadi. Je pa vendarle ogromno naredil. Tlakoval je pot boljši Sloveniji naproti, pravi.

Kultur je seveda več, toda za skupino, ki zbira podpise proti družinskemu zakoniku, stoji institucija cerkve. To pa je nekaj drugega. S to pobudo se utrjujejo nekateri sporni vedenjski in vrednostni obrazci ali pričakovanja do ljudi, ki so izrazito izključevalna in parcialna glede na vse druge družbene skupine. Družinski zakonik kot tak ničesar ne prepoveduje in nikomur ne omejuje izbire, nasprotniki zakonika pa želijo uveljaviti prepovedi izbire družinskega življenja ob pomoči državnih institucij. Zaradi tega sem govoril o blokadi.

V bistvu je že kar sama cerkev poudarila, da gre za kulturni boj. Očitno res živimo v različnih svetovih in imamo različne, med seboj nekompatibilne vrednostne sisteme.