Internet je prvi digitalni artefakt, ki ga je ustvarilo računalništvo. Mi pa ga moramo proučevati po principu znanstvenih metod.

Enaintridesetletni dr. Jure Leskovec je strokovnjak za proučevanje velikih socialnih in informacijskih omrežij, svoje znanje pa kot profesor »razdaja« na eni najbolj znamenitih ameriških univerz, na Stanfordu v Kaliforniji, kjer že tretje leto poučuje na oddelku za računalništvo. Je človek, ki se v gori podatkov, ki jih za seboj puščajo uporabniki interneta, znajde kot riba v vodi. Splet je, kot pravi, njegov laboratorij za razumevanje utripa človeštva.

Danes se zdi, da sta Facebook in Twitter večna. Dejansko pa sta z nami šele nekaj let. Si je mogoče predstavljati, da ju bo sčasoma, z napredkom tehnologije, nadomestilo kaj drugega?

Na to lahko odgovorim s šalo. Če znanstvenika vprašajo, kaj bo naslednje veliko odkritje, bo odgovoril, da ne ve, je pa prepričan, da se on s tem že ukvarja. In podobno je verjetno tudi s Facebookom in Twitterjem. To sicer ni vprašanje za milijon, temveč za milijarde dolarjev. Te velike zgodbe, ki prihajajo iz Silicijeve doline, so še zelo nove, hkrati pa so že izjemno spremenile naše družbeno okolje. Še nedavno nismo vedeli, zakaj sta Facebook ali Twitter sploh uporabna. In v Dolini je še veliko takih zgodb. So ’kul’, ampak še vedno ne vemo natančno, zakaj so uporabne, če sploh so. In ta podjetja skupaj z uporabniki ugotavljajo, kaj je tisto, česar si želimo več, in kaj je tisto, česar ne potrebujemo. Trenutno v Silicijevi dolini obstaja kar nekaj podjetij, ki razvijajo tako imenovana mikrosocialna omrežja. Pri teh pa je ideja v tem, da si povezan samo z najbližjimi ljudmi, morda petimi ali šestimi, s katerimi pa res deliš vse, kar se ti zgodi.