Kmalu neodvisna Škotska

Škotska bi se na na referendumu leta 2014 lahko odločila za samostojnost in postala neodvisna država, ki bo gospodarsko najmanj deset mest pred “zaostalo” Veliko Britanijo.

Neodvisna Škotska, ki je bila desetletja zgolj oddaljen sen nekaterih navdušencev nad škotsko samostojnostjo, bi tudi zaradi krize EU že kmalu lahko postala resničnost. Velika Britanija, ki je tako pogumno spodbujala številne odcepitve in osamosvojitve po svetu, bo namreč že kmalu tudi sama postala bivša država. Predsednik škotske vlade in predsednik stranke SNP Alex Salmond je namreč sprožil akcijo, ki bi lahkopripeljala do izginotja oziroma do programiranega razpada Velike Britanije. Salmond namreč zahteva, da na Škotskem razpišejo referendum o neodvisnosti.

V Westminstru, sedežu angleške vlade, si ne želijo odločanja o tem vprašanju, saj število zagovornikov neodvisnosti Škotske vztrajno narašča in jih je že več kot 40 odstotkov. Stranka SNP na svoji spletni strani predstavlja tudi »žepni vodnik« do neodvisnosti.

Če bi referendum že moral biti, potem bi ga v Londonu radi organizirali čim prej in ne šele leta 2014. Hitrejši referendum bi namreč morda še lahko prinesel zmago zagovornikov obstanka v uniji z Anglijo in s tem za nekaj časa odložil zahteve po neodvisnosti. Sicer pa ima Škotska od zadnje reforme državne ureditve že precej večjo samostojnost. Salmond je kljub temu prepričan, da bi Škotska v ekonomskem pogledu, tudi zaradi tega, ker bi postala lastnica nahajališč nafte v severnem morju, lahko bila veliko uspešnejša kot v državni zvezi z Anglijo.

Neizogiben razpad Velike Britanije?

Alex Salmond se je rodil v Linlithgowu blizu Edinbourgha. Zase trdi, da je “navaden Škot, ki dobro pozna potrebe in želje navadnih Škotov”. Šolal se je na fakulteti St. Andrews, postal ekonomist in se zaposlil v banki Royal Bank, vodja Škotske nacionalne stranke (SNP) je postal leta 1990. S programom, ki se je zavzemal za neodvisnost Škotske, je uspel povečati število poslancev svoje stranke v britanskem parlamentu, čeprav je bil njihov vpliv na celotno britansko politiko še vedno majhen, saj Škoti predstavljajo samo okoli osem odstotkov prebivalstva Velike Britanije. Vendar je bila po zmagi laburistov in Tonyja Blaira leta 1997 v državi izpeljana reforma, ki je dala več pooblastil lokalnim oblastem. O večji avtonomiji Škotske je bil organiziran tudi referendum, na katerem so Škoti potrdili reformo ter dobili lokalni škotski parlament in vlado.

Kljub večji samostojnosti Škotske je Salmond vztrajal, da mora Škotska ponovno postati povsem samostojna država . Hkrati pa se je zavzemal za postopne spremembe. Leta 2007 je njegova stranka na škotskih volitvah dobila največ glasov, leta 2011 pa je ponovno zmagal še z večjo večino. Britanski premier David Cameron je sedaj pod pritiskom SNP v škripcih, zato je tudi moral pristati na razpis referenduma. Vendar je postavil nekatere pogoje. London Škotsko vedno bolj opozarja in ji grozi. Finančni minister George Osborne je Škote opozoril, da bi Škotska v primeru izstopa iz unije morala zapustiti tudi območje britanskega funta in bo kot neodvisna država potem prisiljena prevzeti evro, kar v sedanjem trenutku gospodarske krize ni slišati posebej obetavno. Na vse to SNP odgovarja, da gre za tipično vmešavanje v notranje zadeve Škotske.

Britanski konservativci so hkrati opozorili SNP, da bodo škotski davkoplačevalci morali plačati tudi milijarde funtov, če bodo želeli, da se iz Škotske umaknejo že nekoliko zastarele britanske jedrske podmornice “Trident”, oborožene z jedrskimi raketami. Konservativci tudi grozijo, da bodo preprečili referendum o neodvisnosti jeseni leta 2014, če bo Alex Salmond preprečil, da bi referendum izpeljala državna komisija. Poslanec SNP Stewart Hosie pa opozarja, da se bodo takšna opozorila tistih, ki nasprotujejo neodvisnosti Škotske, “vrnila” oziroma “udarila” po vladi Davida Camerrona.

Kam z orožjem za množično uničevanje?

“Še vsak korak, ki so ga po Cameronovi kaotični intervenciji storile stranke, ki nasprotujejo neodvisnosti Škotske, ni naredil ničesar drugega, kot da je povečal podporo neodvisnosti. Strašenje Škotske s podmornicami Trident se jim bo maščevalo, saj tega orožja za množično uničevanje na Škotskem ne želijo imeti in ga nikoli niso hoteli imeti. V bistvu je prednost neodvisnosti prav v tem, da je to edina ustavna možnost, ki daje Škotski moč, da umakne to jedrsko orožja iz naših voda,” opozarja poslanec SNP Stewart Hosie.

Kljub temu pa britansko obrambno ministrstvo vztraja, da bi Škotska morala sodelovati pri premestitvi podmornic v oporišča na jugu dosedanje Velike Britanije, v kolikor bi prišlo do zaprtja oporišč Faslane in Coulport na Škotskem. Škotska bi morala prevzeti tudi več kot bilijon funtov velik javni dolg Velike Britanije. SNP ob tem želi, da referendum nadzira nova nadzorna komisija, ne pa sedanja državna volilna komisija. Konservativci temu nasprotujejo in trdijo, da na Škotskem ne bi smeli uporabljati državnih volilnih imenikov. Le-te bi lahko uporabili le v primeru, če bi referendum dovolila britanska vlada. Če bi na Škotskem uporabili javni volilni imenik, potem kar četrtina volivcev ne bi glasovala, saj so zahtevali, da njihova imena niso javno dostopna. S tem bi bilo okoli milijon škotskih volivcev prikrajšano za sodelovanje v morda najpomembnejši odločitvi po 300 letih, odkar sta Škotska in Anglija združeni v Veliki Britaniji. Toda v SNP trdijo, da bodo do tedaj imeli vsa potrebna imena volivcev.

Salmond, ki je trenutno v Abu Dabiju, je že napovedal, da bo po vrnitvi, 25. januarja začel s posveti o organizaciji referenduma o neodvisnosti Škotske. Referendum naj bi ponudil tudi možnost “devo max”, ki bi na Škotsko prenesla vse pravice, razen zunanjih zadev in obrambe. Britanski premier David Cameron naj bi se še posebej bal prav te možnosti. Zagovorniki neodvisnosti opozarjajo, da imajo veliko razlogov za neodvisnost Škotske in da je to “močan primer”. Bruce Crawford, sekretar kabineta predsednika vlade Škotske Alexa Salmonda, je tako na primer dejal, da bi bila neodvisna Škotska “šesta država v svetovnem merilu glede na BDP na glavo prebivalca – deset mest pred Veliko Britanijo”.