Intervju: Goran Forbici

Kaj prinaša pobuda državnemu zboru in prihodnji vladi za razvoj nevladnega sektorja v letih 2012-2015, pod katero ste prvopodpisani?

Vsebuje predloge, kako izboljšati statusno zakonodajo, davčne predpise in spodbude za socialno podjetništvo. Med drugim si prizadevamo za sprejem zakona o javnem interesu v nevladnih organizacijah, saj v Sloveniji ni natančno opredeljeno, kaj nevladna organizacija sploh je, katere organizacije delujejo v javnem interesu in katere so upravičene do javnega financiranja.

Kje vidite možnosti za spremembe financiranja?

Prizadevamo si za uvedbo možnosti 30-odstotnih predplačil pri financiranju projektov in programov, kadar gre za sredstva iz državnega proračuna. Sedaj v nasprotju z javnimi zavodi nevladne organizacije denar dobijo šele, ko izvedejo svoje projekte in programe. Glede na to, da so neprofitne in ne razpolagajo z dobički preteklih dejavnosti, nimajo zagonskega kapitala, s katerim bi dejavnosti, ki so splošno koristne oziroma v javnem interesu, izvajale. Alternativa je bančni kredit, ker pa gre za neprofitne dejavnosti in ker nevladne organizacije večinoma nimajo nepremičnin, ki bi jih lahko zastavile, jim kredita nihče ne da.

Ni zaradi vseh varčevalnih ukrepov težko pričakovati novih državnih sredstev?

Potencial se med drugim skriva v donatorskem okolju, ki je v Sloveniji šibko spodbujano. V tujini so pomemben vir nevladnega sektorja donacije, saj so gospodarske družbe upravičene do precejšnjih olajšav zanje. Pri nas tega skorajda ni. Za pravne osebe velja, da se jim lahko zgolj 0,5 odstotka obdavčenega prihodka upošteva kot olajšava. Predlagamo dvig na en odstotek. Do leta 1993 je bila ta olajšava 10 odstotkov, potem je padla na dva odstotka, leta 1995 pa so jo znižali na 0,3 odstotka. Madžarska ima kar 20-odstotno olajšavo, Španija in Avstrija desetodstotno, pri nas pa znaša le 0,5 odstotka. Dvig na en odstotek se nam zato ne zdi prevelika zahteva. Prinesla bi precej sredstev in hkrati zmanjšala breme javnega sektorja, ko gre za zagotavljanje storitev državljanom.

Kakšen je bil doslej, sploh v kriznih časih, načelni odnos vlade, ministrstev do nevladnih organizacij?

Rekel bi, da gre predvsem za indiferentnost. Ni mogoče govoriti o posebej negativnem odnosu, ni pa niti posebne naklonjenosti.

Predlog je bil pripravljen že decembra lani, pozvali ste, da se vključi v koalicijsko pogodbo ...

Po nastanku predloga ukrepov smo koalicijskim strankam poslali še formulacijo, za katero bi bili veseli, da bi bila v koalicijski pogodbi. Od velikih strank odziva ni bilo. Pred volitvami so nam večinoma odgovarjali, naj se nanje obrnemo po volitvah. Leta 2008 je bilo jasno, kdo bo v koaliciji, in smo se nemudoma začeli pogovarjati. Danes je situacija kompleksnejša, ker se politika trenutno ukvarja predvsem z iskanjem glasov, manj z vsebino koalicijske pogodbe. Zato smo za zdaj manj uspešni.

Kaj prinaša pobuda državnemu zboru in prihodnji vladi za razvoj nevladnega sektorja v letih 2012-2015, pod katero ste prvopodpisani?