Ogenj v strehi

V Sloveniji stoji že krepko čez tisoč sončnih (fotonapetostnih) elektrarn. Večina jih je postavljena na strehah. Postavitev energetske naprave na streho objekta pa bistveno vpliva na požarno varnost tega objekta. Možnost za izbruh požara se poveča zgolj pri nestrokovno izvedenih delih ali pri uporabi nekakovostnih materialov, gašenje pa je oteženo v vsakem primeru. Še posebej je gašenje objekta s sončno elektrarno težavno podnevi, ko moduli elektrarne proizvajajo električno energijo, čeprav gasilci objekt izklopijo iz električnega omrežja. Poleg tega dodatna struktura na strehi pomeni nevarnost, če konstrukcija popusti, med gorenjem pa se lahko sproščajo strupeni plini.

V Sloveniji so se gasilci do zdaj samo enkrat spoprijeli s požarom na stavbi, ki je imela na strehi sončno elektrarno. Požar v skladišču podjetja za izdelavo fotonapetostnih modulov Bisol je sicer izbruhnil ponoči in je bil pogašen, še preden je sonce vzšlo, zato je bilo gašenje lažje. Je pa bil za slovenske gasilce ta požar kljub vsemu pomemben primer. „Pri analizi tega požara je bilo poudarjenih precej nepravilnosti pri izvedbi elektrarne in pomanjkljivost podatkov, potrebnih za kakovostno posredovanje gasilcev,“ pravi Jože Oblak, poveljnik gasilske enote Ljubljana III. Danes imajo gasilci sicer že na voljo uradna navodila za posredovanje na objektih z nameščenimi sončnimi elektrarnami. Poleg tega pravilnik o požarnem redu določa, da je treba za vsako sončno elektrarno, vezano na javno električno omrežje, izdelati požarni načrt, iz katerega gasilci dobijo osnovne podatke o elektrarni. V Društvu za požarno varstvo pripravljajo tudi smernice, katerih namen je poenotenje meril za projektiranje sončnih elektrarn z vidika požarne varnosti.

Kot pravi vodja skupine za pripravo smernic Gregor Kušar, sta med najpogostejšimi oddaljitvami od dobre prakse opustitev namestitve stikal za odklop enosmernega toka in postavitev razsmernika (ki enosmerni tok prevaja v izmeničnega) znotraj stavbe, s čimer je gasilcem otežen dostop. „Opazil sem tudi, da v duhu racionalizacije investitor včasih sam prevzame izvedbo dela napeljave,“ še pravi Kušar. Kot navaja Jože Oblak, je velika težava pri postavitvah sončnih elektrarn na strehe neupoštevanje požarne delitve objekta in neupoštevanje zahtevanih odmikov modulov od odprtin za odvod dima ali prezračevanje. „Z nepravilno vgradnjo modulov na streho ali fasado se tudi močno poveča možnost širjenja požara po objektu.“

Vsekakor pa, kot pravi Jože Oblak, ne drži, da v zvezi z nameščanjem sončnih elektrarn na strehe vlada pravna praznina, da je tehnologija prehitela predpise. „Sončne elektrarne so naprave za proizvodnjo električne energije in morajo biti izdelane v skladu z veljavnimi predpisi. Ker pa teh predpisov pri gradnji ne upoštevajo, se prikazuje, kot da za to področje ni primernih predpisov.“