Politična ekonomija zlatega pravila / Na poti k neoliberalni ekonomski ustavi?

Zlato fiskalno pravilo ali zavora zadolževanja pomeni jedro osnutka nove Pogodbe o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. Določeno je v 3. členu, ki ureja ključne elemente bodoče fiskalne unije. Ideološki temelji zlatega pravila so v dogmatični fetišizaciji politike strogega varčevanja kot edinega pravega odgovora na evrsko krizo. Ideja ima globoke korenine v politični ideologiji nemškega ordoliberalizma in globalnega neoliberalizma, ki v pretiranem zadolževanju držav vidita zgolj neodgovorno in škodljivo ravnanje vlad. Ne preseneča, da je Slovenija sledila diktatu danes vodilne evropske države, Nemčije. Slovenija je v evropskih krogih znana po tem, da nekritično sprejema vse, kar Bruselj predlaga. Druge države namenijo veliko več časa temu, da predloge prilagodijo domačim potrebam.

Zapis zlatega pravila v ustavo (tako v evropsko kot tudi domačo, slovensko) je politično nevarna in nedomišljena poteza, ki bo Evropo prej potegnila v še globljo recesijo, kot pa ji pomagala iz nje. O tem se, kot kaže, strinjajo tako progresivni (Krugman, Stiglitz) kot tudi bolj konservativni (Feldstein) ameriški ekonomisti. Čeprav je jasno, da je sedanja raven zadolženosti večine evropskih držav previsoka in da je treba zadolženost znižati v razumnem času na razumne meje, je politika strogega varčevanja, ki povsem zanemarja negativni vpliv takšne politike na stopnjo gospodarske rasti, povzdignjena na ustavno raven politično, pravno in ekonomsko, zgrešena.