Eksplozivni članek odnesel direktorja

Srbska vlada je na telefonski seji nenadoma zamenjala Sretena Ugričića, direktorja narodne in univerzitetne knjižnice, ki je na ta položaj prišel pred desetimi leti, še v času pokojnega Zorana Đinđića. Razlog za nenadno zamenjavo je na prvi pogled banalen – direktor knjižnice se je skupaj s številnimi drugimi intelektualci v Srbiji branil svetovalca predsednika črnogorskega parlamenta Andreja Nikolaidisa, ki je nedavno objavil precej oster članek z naslovom Kaj je ostalo od velike Srbije.

Nikolaidis je obračunal z različnimi primeri nacionalizmov v regiji. Vendar pa je znani pisatelj, nosilec evropske književne nagrade in po oceni srbskega pisatelja Filipa Davida “eden od najboljših kolumnistov”, v članku ocenil, da bi bilo pravo civilizacijsko dejanje, če bi človek, ki je prinesel eksploziv v dvorano Borik v Banjaluki, kjer so najvišji predstavniki Srbije in Republike srbske pred dnevi proslavljali 20. letnico te bosanske entitete, dvignil v zrak celotno dvorano skupaj s politiki. Zatrdil je namreč, da bi bil “civilizacijski korak naprej aktiviranje eksploziva v dvorani, v katerem je bil celoten državni vrh Srbije in Republike srbske”. Takšno dejanje bi bilo “odlično, antihegemonistično in brezkompromisno”.

Psi preprečili atentat

V “inkriminiranemu” odstavku, v katerem razmišlja o dejanjih človeka, ki je v dvorano najverjetneje prinesel eksploziv, piše: “Civilizacijski korak bi bil, če bi Bole uporabil dinamit in puške, ki jih je skril v dvorano, v kateri so glavarji, duhovniki in umetniki proslavljali dvajsetletnico obstoja RS. Da je Bole je, na primer, nezadovoljni delavec, ki je doumel, da so nacionalni in verski antagonizmi samo maska, pod katero elita skriva temeljni antagonizem vsake družbe, tisti razredni. Da bi Bole, na primer, dejal: sem Srb, vendar sem tudi delavec, zato bom vrgel v zrak tiste, ki so me pokradli – ali to ne bi bil civilizacijski korak naprej? Še več, to bi bila poetska pravičnost.”

Tekst je v Srbiji potem, ko ga je prenesel srbski Press, sprožil val kritik in zgražanja.Takoj zatem se je oglasil Forum pisateljev in po kritikah na račun Nikolaidisa zapisal, da branijo “intelektualno, človeško in demokratsko pravico Nikolaidisa”. Podpisniki iniciative so ob tem ocenili, da je “režim Mila Đukanovića v Črni gori vojni, psevdoevropski, večinski in nacionalistični”, ter da je bil ta režim „prvi partner Miloševiću v zločinih na ozemlju BiH in Hrvaške«. V obrambi Nikolaidisa so pisatelji prav tako ocenili, da je Milo Đukanović za Črno goro to, kar je „Mile Dodik za Republiko srbsko", in da sta »oba po tipu vladavine najbližja sorodnika v regiji, ki jima lahko pridružimo še Madžara Viktorja Orbana.”

Ker gre za svetovalca predsednika parlamenta tuje države, je Srbija v Črno goro poslala celo protestno noto, takoj zatem pa se je vlada, ki seveda ne more ukrepati proti državljanu druge države, odločila, da ukrepa zoper tiste, ki so podprli “svobodo govora” Nikolaidisa, torej tudi zoper Sretena Ugričića, direktorja Narodne in univerzitetne knjižnice Srbije. Ugričiča je neuspešno poskusil “rešiti” minister za kulturo Predrag Marković, ki je člane vlade prepričeval, da je potrebno razpravljati o pomembnejših temah, kot je zamenjava. Marković ke direktorju srbskega NUK-a poslal pismo, v katerem ga je opozoril na njegove neprimerne izjave, ki so jih v vladi razumeli kot podporo terorizmu. Vendar tudi to ni pomagalo, tako da je bil Ugričić po kratkem postopku zamenjan. Celoten primer je seveda sprožil tudi nove razprave o terorizmu in o tem, ali javne osebe lahko vzpodbujajo nasilna dejanja v družbi, ali gre v tem primeru za legitimen primer svobode govora, za primer vzpodbujanja atentatov ali pa gre za primer državnega šikaniranja nedolžnega državnega uslužbenca. Pri tem Ugričić ni edina “žrtev” članka in podporne izjave, saj bodo najverjetneje zamenjali tudi Mileta Prodanovića, člana nacionalnega sveta za kulturo, ki je prav tako podpisal pismo podpore Nikolaidisu. In morda še koga …

Svoboda govora ali atmosfera linča ?

Od politikov je v Srbiji Ugričiča branil samo predsednik stranke LDP Čedomir Jovanović, ki v zamenjavah vidi “atmosfero javnega linča.”

Minister za notranje zadeve Ivica Dačić je na takšno kritiko odgovoril, da “nihče nima pravico podpirati morilce”. “Nihče nima pravice podpirati morilcein teroriste, še posebej pa nima pravice to početi državni uslužbenec. Tudi Čedomir Jovanović, ki so mu ubili predsednika (Zorana Djindjića), sedaj brani nekoga, ki meni, da je uboj civilizacijski korak. Zakaj potem deset policistov vsak dan varuje Čedomirja Jovanovića?”, je vprašal minister in s tem namignil na grožnje s smrtjo, zaradi katerih tudi Jovanovića že dolgo varujejo policisti. Nato je dodal, da nekateri morda mislijo, da bi bil civilizacijski korak, če bi ubili tudi Jovanovića ali koga drugega, “da pa bo vsak, ki to reče, končal v zaporu”. Podobnega mnenja je tudi obrambni minister Dragan Šutanovac, čeprav je ostra reakcija države lahko tudi sporna, saj je očitno, da je tudi Nikolaidis v svojem nabuhlem intelektualnem besedičenju razpravljal samo o neki hipotetični možnosti, kjer bi nekdo, ki bi se že odločil, da stori teroristično dejanje, to storil iz nekega razrednega, ne pa nacionalnega prepričanja, ter da bi to bil “civilizacijski korak”, ne pa teroristično dejanje samo. Toda zapisano se da razumeti tudi drugače, zato odzivi niso presenetljivi.

Zanimivo je, da je skoraj istočasno Ustavno sodišče Črne gore razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča Črne gore, v kateri je bil Nikolaidis v nekem drugem primeru obsojen, ker je užalil srbskega režiserja Emirja Kusturico, ko mu je dejal da je “hudičev pomočnik”. Plačati je moral 12.000 evrov. Ustavno sodišče je presodilo, da je Kusturica javna osebnost in da bi moral trpeti večjo stopnjo kritike. Kusturica je v odzivu na sodbo lakonsko dejal, da je to pač neka “politična odločitev” ter da je on “denar dobil že pred časom in ga predal varovancem otrok brez staršev v Bijeli, ki so se zahvalili stricu Nikolaidisu, ker jim je kupil računalnike”.