Komentar / Alkimisti
V kolikšni meri je smiselno uvajati novo pravilo ob doslednem (ne)spoštovanju obstoječih?
Pred tednom dni je slovenski politični cvetober dosegel načelni dogovor o uvedbi t. i. zlatega fiskalnega pravila. Gre za eksplicitno določitev ciljne vrednosti srednjeročnega deleža dolga v BDP-ju (trenutno je predlog 48 % BDP-ja) in ne za letno omejitev. Slednje zato po mnenju mnogih pomeni korak v smeri vzdržnejše in odgovornejše fiskalne politike. Takšno pravilo predvsem odpira več dilem, ponuja pa manj ekonomsko prepričljivih in politično kredibilnih rešitev.
Zlato pravilo ne bo edino fiskalno pravilo v RS. V prvi vrsti Sloveniji, kot članici evroobmočja, omejuje vodenje diskrecijske fiskalne politike Pakt stabilnosti in rasti, ki postavlja zgornjo mejo javnega dolga (60 % BDP-ja) in primanjkljaja (3 % BDP-ja). Še posebej v kriznem obdobju se evropska nadnacionalna pravila niso izkazala kot posebej uspešna. Ponovno pridobivajo pomen nacionalna fiskalna pravila, ki jih zahteva tudi dogovor članic evroobmočja (izhaja iz osnutka pogodbe o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju).