»Zakaj cerkev obstaja? Zaradi zveličanja? Zaradi moralne pomoči? Zaradi človekovih pravic? Ali pa je tukaj zaradi denarja? Denar ne pozna morale: ne moreš hkrati služiti Bogu in mamonu, svari Sveto pismo.«
Intervju / Dr. Marko Kerševan: "Denar ne pozna morale: ne moreš hkrati služiti Bogu in mamonu, svari Sveto pismo."
sociolog

Dr. Marko Kerševan je eden od očetov preučevanja religije na Slovenskem. Je zaslužni profesor na Filozofski fakulteti, v svojem širokem znanstvenem opusu pa se je vseskozi ukvarjal s položajem cerkve v družbi in njenim razmerjem do družbenih pojavov in z družbo kot celoto. Njegovo delo spoštujejo celo na »drugi strani«, teolog Vinko Potočnik je na predstavitvi njegovega novega zbornika recimo dejal, da je »človek dialoga«. A to ne pomeni, da Kerševan do cerkve, predvsem do njene politične usmeritve, ni kritičen.
V parlament se je vrnila stranka s krščanskim predznakom v imenu. Člani so zadovoljni, pravijo, da so kristjani znova dobili glas v politiki. Pa je to res, je prav, da je samo ena stranka v Sloveniji krščanska?
Stranka s krščanskim predznakom ni v Sloveniji ne zgodovinsko ne v sedanjem širšem evropskem prostoru kakšna posebnost. V Sloveniji je pred sto in še več leti obstajala Katoliška narodna stranka, že prej tudi različna katoliška politična društva. Ta se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko in je bila vseskozi deklarativno in organizacijsko povezana s katoliško cerkvijo. Vse do časa, ko so bile stranke ukinjene. Po obnovljenem strankarskem sistemu se je v Sloveniji pričakovalo, da se bodo tovrstne stranke vsaj po imenu znova pojavile. In res so se. Podobno je tudi drugje, zlasti srednjeevropski prostor pozna stranke s tem nazivom, stranke, ki se izrecno navezujejo na katoliško ali krščanske cerkve. Vprašanje, ki ga postavljate, je bilo na primer aktualno v Nemčiji ob ustanavljanju povojne Krščanske demokratske stranke (CDU). Veliko se je razpravljalo o tem, ali ima smisel, da se stranke posebej opredeljujejo kot krščanske, saj nobena stranka ne more vključiti vseh kristjanov. Protestantski teolog Karl Barth je izrecno nasprotoval tovrstnemu poimenovanju, kristjani naj bodo kot kristjani navzoči v politiki, ampak krščanska stranka s tem imenom prej otežuje tisto, za kar naj bi se cerkev in kristjani kot člani cerkve zavzemali.