Levica / Konec evropskega sna
Zakaj neoliberalci in neokonservativci kujejo vse tiste grozljivke o socialni državi in kako je levica, ki ni hotela zapasti skušnjavi potencialne stalinizacije, desnico prepustila skušnjavi potencialne fašizacije
Socialna država je kapitalizmu in prostemu trgu le v napoto. Socialna država je strošek, stroške pa je treba nujno zmanjšati. (na fotografiji demonstracije v Bruslju junija 2011)
© Profimedia
Za revolucijo morajo razmere dozoreti. Tako je govoril Marx. In potem je čakal, da bodo razmere dozorele. Nekajkrat se je zdelo, da so dozorele, a do revolucije potem ni prišlo. Razmere pač niso dovolj dozorele. Čakal je in čakal, a ni dočakal.
Podobno je razmišljala sodobna socialdemokracija. Čakala je, da bodo razmere dozorele. Za revolucijo? Ne, ampak za volilno zmago. Levica je računala, da bo profitirala s krizo kapitalizma. Ali bolje rečeno: računala je, da bodo ljudje v njej prepoznali odgovor na krizo, da bodo torej v njej videli rešiteljico. Zdelo se je logično. Ko kapitalizem odpove, je čas za levico, za socialdemokracijo.