Obdavčiti napitnine?
Tudi pri nas obstaja veliko napitnin, le evidentirane niso
Bo Slovenija dobila zakon o napitninah?
© Arhiv Mladine
Koalicijski partnerji, ki oblikujejo nastajajočo slovensko vlado, so v koalicijski pogodbi za turistično panogo zapisali željo po povečanju konkurenčnosti in obsega dejavnosti, ob tem pa so izrecno dodali še namero o uvedbi zakona o napitninah, kakršne imajo v razvitih državah. Konkretnejših iztočnic v zapisu ni, tudi pri SDS niso ponudili jasnejše obrazložitve, od kod zamisel za takšen zakon in kako si ga predstavljajo. Kako resno je sploh vprašanje napitnin, ki pri nas niso obvezne, niti ne v takšni navadi, kakor je to značilno za nekatere druge države?
V slovenski zakonodaji so napitnine urejene zgolj v zvezi z igralnicami na srečo, in sicer z zakonom o igrah na srečo (ZIS). Delavci od igralcev ne smejo sprejemati napitnin, lahko pa igralci prispevke dajejo v posebne skrinjice na igralnih mizah. Ti prihodki se po panožni kolektivni pogodbi razdelijo med delavce, pri čemer so izvzeti člani uprave in drugi vodilni delavci.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Bo Slovenija dobila zakon o napitninah?
© Arhiv Mladine
Koalicijski partnerji, ki oblikujejo nastajajočo slovensko vlado, so v koalicijski pogodbi za turistično panogo zapisali željo po povečanju konkurenčnosti in obsega dejavnosti, ob tem pa so izrecno dodali še namero o uvedbi zakona o napitninah, kakršne imajo v razvitih državah. Konkretnejših iztočnic v zapisu ni, tudi pri SDS niso ponudili jasnejše obrazložitve, od kod zamisel za takšen zakon in kako si ga predstavljajo. Kako resno je sploh vprašanje napitnin, ki pri nas niso obvezne, niti ne v takšni navadi, kakor je to značilno za nekatere druge države?
V slovenski zakonodaji so napitnine urejene zgolj v zvezi z igralnicami na srečo, in sicer z zakonom o igrah na srečo (ZIS). Delavci od igralcev ne smejo sprejemati napitnin, lahko pa igralci prispevke dajejo v posebne skrinjice na igralnih mizah. Ti prihodki se po panožni kolektivni pogodbi razdelijo med delavce, pri čemer so izvzeti člani uprave in drugi vodilni delavci. Po besedah dr. Andreja Rasporja s Fakultete za uporabne družbene študije pa je zmotno prepričanje, da napitnine zunaj ZIS ne obstajajo in niso obdavčene. Le evidentirane večinoma niso in jih zato ni mogoče obvladovati z zakonskimi določili. „Napitnine so praksa v vseh storitvenih dejavnostih. V gostinstvu je bilo po naši analizi ustvarjenih najmanj 14 milijonov evrov napitnin. Če k temu prištejemo še druge napitnine v Sloveniji, menimo, da jih je bilo leta 2008 skupaj vsaj za 33 milijonov evrov.“
Najdoslednejši so glede ureditve tega vprašanja v ZDA in Veliki Britaniji. „Napitninski delavci“ so drugače vrednoteni od drugih zaposlenih, od napitnine se plačuje tudi dohodnina po progresivni lestvici, napitnine, prejete med trajanjem delovnega razmerja, štejejo za dohodek. So variabilni del plače uslužbencev.
Vse to Raspor označuje za enega od načinov, kako bi se lahko bolj pošteno določila cena dela, kako se lahko povečajo prihodki v davčno blagajno in okrepi motivacija zaposlenih. Drugo vprašanje pa je, kako podobne ukrepe prenesti na drug trg, ki ima drugačne značilnosti, saj napitnine na njem niso kulturna samoumevnost.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.