Internet / Represija skozi zadnja vrata

Novica, da je Slovenija podpisala mednarodni trgovinski sporazum ACTA, je prejšnji teden udarila kot strela z jasnega. Nekako smo vsi pričakovali vsaj kakšno javno razpravo ali, če ne drugega, vsaj vnaprejšnje opozorilo. A to že od začetka ni bil cilj tistih, ki so sporazum snovali. Več let je nastajal v popolni tajnosti. Če ne bi bilo WikiLeaksa, ki je leta 2008 objavil nekakšen osnutek osnutka sporazuma, je vprašanje, koliko bi danes sploh vedeli o njem. Ne samo daleč od oči javnosti, sporazum je namreč nastajal tudi daleč od oči nacionalnih organizacij in evropskega parlamenta ter celo mednarodnih ustanov, v okviru katerih se po navadi sprejemajo mednarodni trgovinski sporazumi, na primer Svetovne trgovinske organizacije. Zakaj, je jasno. Z ACTO se sprejemajo strožji standardi pravic intelektualne lastnine, ki sicer niso mogli biti sprejeti v tradicionalnih arenah za sprejemanje takšnih pravil, pravi dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino.