Komentar / Za božjo voljo, ustavite nas!

Slovenska politična elita je volitve preživela. Vedno jih preživi. Stalno se perpetuira. Zakaj? Trik je kakopak v strankah, ki svoje kandidatne liste še vedno sestavljajo partijsko – še vedno vodstva odločajo, kdo bo na listi in na katerem mestu bo. Mar ne bi bilo lepo in higienično, če bi o tem, kdo bo na listi in na katerem mestu, odločale strankarske volitve? Mar ne bi bilo čudovito, če bi o tem, kdo naj kandidira, odločalo članstvo – ali pa če bi o tem odločali volivci te stranke? Toda preden bi lahko članstvo ali volivci na strankarskih volitvah odločili, bi potrebovali predvolilno kampanjo – v vsaki stranki posebej. To bi bila izredno lepa priložnost, da izvemo resnico. Tu namreč desničarji ne bi več mogli napadati levičarjev, ampak svoje tekmece – desničarje. Neprecenljivo.

Le predstavljamo si lahko, kako bi to izgledalo. Če pa si hočemo to res živo in plastično predstavljati, moramo pogledati tja, kjer to zares počnejo – v Ameriko. V Ameriki, kot veste, potekajo strankarske volitve – republikanci izbirajo svojega predsedniškega kandidata, kar pomeni, da se republikanski kandidati merijo med sabo. Izraz »merijo« je kakopak le evfemizem: to, kar poteka med njimi, namreč ni boj, ampak mesarsko klanje.