Kultura / Posameznik v kolesju zgodovine
Hrvaški režiser Oliver Frljić o Informbiroju v predstavi Oče na službenem potovanju
V istoimenskem filmu je bil glavni junak Dino otrok, v Frljićevi predstavi pa je starček, ki skuša razumeti dogajanje v času Informbiroja
© Dušan Đorđević
»Naši Partiji zopet preti nevarnost zaradi protipartijskih elementov, ki so na poziv resolucije Informbiroja dvignili glave, da bi ogrozili enotnost Partije. Toda tokrat takšni protipartijski elementi ne ogrožajo samo enotnosti naše Partije, ampak tudi bratstvo narodov naše države. Zato moramo biti neizprosni do vseh, ki poskušajo razbiti enotnost Partije in države,« je 21. julija 1948 v Beogradu, na zasedanju Centralnega komiteja KPJ, dejal Josip Broz Tito in s temi besedami zapečatil usodo številnih posameznikov in njihovih družin, pri katerih se je pojavil vsaj najmanjši sum, da še vedno »častijo« Stalina in so »skrenili s Titove poti«. Sledile so deportacije t. i. informbirojevcev na Goli otok in v druga delovna taborišča, kjer je na tisoče ljudi prestajalo hude telesne in duševne preizkušnje. Mnogi so grehe »priznali« samo zato, da bi si rešili življenje. »Eden se je zlomil prej, drugi kasneje. Če si lačen pol leta, nimaš vode, nimaš koščka kruha, boš vse podpisal,« nam je lani o bolečih izkušnjah z Golega otoka pripovedoval Radovan Hrast.