Delež Slovenije na svetovnem trgu pada

Sloveniji se je od začetka gospodarske krize precej poslabšala izvozna konkurenčnost, ki jo merimo z gibanjem tržnega deleža na svetovnem trgu, ugotavljajo na uradu za makroekonomske analize. Ta je bil v tretjem četrtletju 2011 skoraj za 16 odstotkov nižji kot leta 2008, tržni delež Slovenije v največjih trgovinskih partnericah pa za 7,5 odstotka, pojasnjujeta vodja sektorja za konkurenčnost gospodarstva in strukturne spremembe Rotija Kmet Zupančič in znanstvena svetnica Metka Stare.

»Za to obdobje so bili značilni precejšnji stroškovni pritiski na konkurenčnost, ki so z izjemo leta 2009 izhajali predvsem iz rasti stroškov dela. Ta je leta 2008 izvirala iz uskladitve plač z visoko preteklo inflacijo in produktivnostjo ter iz odprave dela plačnih nesorazmerij v javnem sektorju, leta 2010 pa iz povišanja minimalne plače,« navajata.

Konkurenčnost slovenskega izvoza in celotnega gospodarstva pa že vrsto let omejujejo tudi številni strukturni dejavniki, ki jih je mogoče izboljšati le na daljši rok s sistematičnim in koordiniranim delovanjem vrste politik. To v obdobju visoke rasti ni bilo narejeno in delež visoko-tehnoloških proizvodov in storitev se v izvozu ni bistveno povečal, kar zlasti v neugodnih ekonomskih razmerah na svetovnih trgih omejuje možnosti prodora. Zato se je zaostanek Slovenije za razvitejšimi državami v produktivnosti po letu 2008 celo povečal.

Med strukturnimi dejavniki so pomembna tudi vlaganja v raziskave in razvoj. Leta 2010 so dosegla 2,1 odstotka BDP, kar je več kot v povprečju v državah EU (2 odstotka). Problematično pa ostaja nezadostno sodelovanje med znanstveno raziskovalnim in podjetniškim sektorjem, zato je v primerjavi z inovacijsko bolj razvitimi državami učinkovitost teh vlaganj relativno nižja, kar se odraža v zaostanku pri rezultatih (pri patentih, pa tudi pri blagovnih znamkah in modelih).

Povečevati bo zato treba vlaganja v tehnološke in ne-tehnološke inovacije (organizacijske in marketinške), ki skupaj prinašajo tržni uspeh.