Na debati o svobodi medijev o učinkovitosti javnih servisov in pričakovanjih lastnikov

"V Sloveniji so novinarji tako svobodni, da jim škodi"

16. 2. 2012

Po besedah Igorja E. Berganta z Radiotelevizije Slovenija je bila za javni servis prelomnica leto 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo.

Po besedah Igorja E. Berganta z Radiotelevizije Slovenija je bila za javni servis prelomnica leto 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo.
© rtvslo.si

Imamo medije, ki objavijo vse, je na debati o svobodi medijev v Sloveniji in na Hrvaškem povedala novinarka časopisa Dnevnik Ranka Ivelja. Kot pravi, je do tega prišlo zaradi nesposobnosti lastnikov ter odsotnosti premisleka o tem, kaj se bo z mediji dogajalo ter kako se uskladiti s trendi.

V debati z naslovom Članstvo v EU da, medijska svoboda ne, ki sta jo pripravila Društvo novinarjev Slovenije in Mirovni inštitut, je Ivelja povedala, da je na Dnevniku problematično to, da so najbolj pomembni stroški. Dodala je, da si novinarji ne morejo vzeti en teden časa, da raziščejo zgodbe, saj je novinarjev premalo. Po njenih besedah poleg tega ni obžalovanja, ko iz uredništva odhajajo dobri novinarji in fotografi.

Po besedah Igorja E. Berganta z Radiotelevizije Slovenija je bila za javni servis prelomnica leto 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Kot je povedal, so se novinarji takrat začeli ukvarjati sami s sabo namesto, da bi se novim razmeram odprli. Dodatno pa je na javni servis vplival tudi pojav hitrih, predvsem internetnih medijev, ki so se znali odzvati z lahkotno vsebino. "Zdaj imamo problem, da smo postali nezanimivi. Predstavljamo zelo ozek krog populacije," je dejal in dodal, da ne znajo diktirati pravih tem. "Zelo upravičene so kritike, da tega, kar imamo na voljo, ne znamo izkoristiti tako, kot bi po pričakovanju družbe morali," je še povedal.

Maja Sever s HTV je povedala, da trenutna sestava tega javnega servisa na Hrvaškem ne funkcionira. Po njenih besedah so skozi leta v hiši pogosto ostajali slabi, odhajali pa dobri in tisti z dostojanstvom in integriteto. Dodala je, da danes nihče ne ve, kaj naj stori s hrvaško televizijo ter da nikogar ne zanimata program in novinarstvo. Na Hrvaškem je problematično tudi to, da so v medijih na vodilnih funkcijah ljudje, ki nimajo prave izobrazbe, pa meni Viktorija Car s Fakultete za politične vede v Zagrebu. Dodala je, da program hrvaške televizije postaja vse slabši, saj se popularizira do tabloidne ravni.

Novinar Ladislav Tomičić z Novega lista meni, da mediji na Hrvaškem načeloma so svobodni, vendar lahko vsak, ki svobodo prakticira in objavlja prispevke, ki ne bodo po volji nekaterih, pričakuje težave. "Če želite biti svoboden novinar, ste v rizični skupini kar se tiče dolgoročnega obstoja v tem poklicu," je povedal in dodal, da od vstopa Hrvaške v EU ne pričakuje ničesar. Tomičić je povedal še, da so novinarji na Hrvaškem neko obdobje manipulirali s svojim občinstvom, sedaj pa so ugotovili, da niso tako neumni, kot so sprva mislili. Zdaj bralci, poslušalci in gledalci zaradi tega novinarjem ne verjamejo več.

Po mnenju novinarja časnika Večer Borisa Jaušoveca je vsaka država odgovorna zase kar se tiče svobode medijev in poseganja vanje. Kot je povedal, Madžarska zaradi trenutne situacije v medijih danes ne bi mogla vstopiti v EU, ker ne bi izpolnjevala kriterijev. Dodal je še, da so slovenski novinarji s samostojno državo imeli romantična pričakovanja kar se tiče svobode, a se je zgodilo ravno nasprotno. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja