So Grki res leni?

Grčija je tik pred tem, da tudi uradno razglasi bankrot. Neutrudno zategovanje pasu ne prinaša učinkov. Javni dolg dosega kar 165 odstotkov BDP-ja in še narašča. Pri tem so največja težava stroški financiranja. Lani so bili proračunski odhodki Grčije zaradi stroškov plačanih obresti kar za 38 odstotkov večji od prihodkov. Tako ogromnega dolga ni mogoče v celoti odplačati, še najmanj pa tako hitro, kot to od Grčije pričakuje EU. Poleg tega je grško gospodarstvo klinično mrtvo, Grki pa na ulicah, kjer prelivajo kri zaradi dodatnih varčevalnih ukrepov, ki jih je vlada sprejela na zahtevo t. i. trojke, torej EU, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, v zameno za pridobitev dodatne finančne pomoči.

Bolj ko Grčija tone, bolj se na severu Evrope širi prepričanje, da so si Grki za vse težave krivi sami, ker so leni, ekstravagantno zapravljivi in neodgovorni, ter da bi jih bilo treba po hitrem postopku izgnati iz evropske denarne unije, ne pa jih kolektivno reševati. Takšen neoliberalni ekonomski populizem je nevaren, saj predpostavlja, da so Grki lastnoročno zakrivili sedanjo evrsko krizo, kar je seveda neumnost. V resnici v marsičem niso slabši od mnogih drugih Evropejcev. Tudi od Nemcev ne, čeprav ti tako radi vihajo nos nad razsipnostjo ’južnjakov’.