Rop finančne aristokracije

Grki so v svetovnih medijih predstavljeni kot lenuhi, v senci javnega zgražanja nad grško nepoštenostjo pa evropska finančna aristokracija ropa najbolj ogrožene sloje grške družbe

Kljub napovedim iz krogov evropske komisije v ponedeljek po vsej verjetnosti še vedno ne bomo priče konca zadnje grške dolžniške drame. Po informacijah iz same Evropske komisije namreč Grčiji do leta 2020 ne bo uspelo znižati javnega dolga na 120 odstotkov BDP, kot je predvideval prvotni načrt, temveč le na 129 odstotkov BDP. Za pomoč v višini 130 milijard evrov pa bi Grčija morala dolg zmanjšati na predpisanih 120 odstotkov bruto družbenega produkta. Grčija bi ob tem morala z upniki doseči še dogovor o odpisu dolga v višini 100 milijard evrov in ob tem priti še do dodatnih 5,5 milijarde evrov, vse to pa naj bi bilo urejeno še pred drugim krogom »pomoči« Grčiji.

Prav zato bodo finančni ministri območja evra v ponedeljek dovolili zgolj menjavo grških državnih obveznic, s katerimi bodo zasebni upniki izgubili okoli tretjino svojih naložb v Grčijo, ne bodo pa odobrili celotnega paketa 130 milijard pomoči. To pomeni, da bi v ponedeljek Grčija lahko dobila le nekaj če 20 milijard evrov pomoči. Celotna pomoč evrskih držav, IMF-a in zasebnikov naj bi bila sicer vredna 230 milijard evrov.

Nemško-grški spor

Ob tem v državah z visoko bonitetno oceno – v Nemčiji, na Nizozemskem, Finskem in v Luksemburgu – narašča nezaupanje do Grčije. Vse bolj napeti so predvsem odnosi med Grčijo in Nemčijo. Vprašanje drugega posojila Grčiji bi se zato lahko zavleklo do grških aprilskih parlamentarnih volitev. “Izjave in zagotovila iz Grčije se več ne jemljejo kot verodostojne,« je ocenil Wolfram Schrettl, profesor gospodarstva na Svobodni univerzi Berlin. “Vse bolj narašča prepričanje, da Grčija išče naivneža – ter da je Nemčija v tej vlogi,« ocenjuje nemški profesor.

Odzivi pa prihajajo tudi iz Grčije. Potem ko je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble v zadnjem obdobju večkrat kritiziral Grčijo, ki mora po njegovih besedah izpeljati dramatične reforme, se je kritično oglasil grški predsednik Karolos Papulias. "Ne morem sprejeti, da Schäuble žali mojo državo," so predsednikove besede povzeli grški mediji. "Kdo je gospod Schäuble? Kdo so Nizozemci? Kdo so Finci? Mi vedno ponosno branimo ne le našo lastno svobodo, svobodo v naši državi, temveč svobodo povsod po Evropi," je izpostavil Papulias, ki se je zato, da bi pomagal državi, odrekel letni predsedniški plači v višini 300.000 evrov.

Politike v EU medtem skrbi, da bi v primeru, če bi Grčija dobila celotno vsoto pomoči naenkrat, v Atenah prenehali izvajati drastične varčevalne ukrepe, ki so izjemno nepopularni in sprožajo proteste ter stavke. Ob tem tudi zahvaljujoč drastičnim varčevalnim ukrepom grško gospodarstvo izjemno hitro nazaduje – v četrtem četrtletju leta 2011 je upadlo za 7 odstotkov, kar je več, kot so predvidevali.

“Varčevalni ukrepi so kot vsako močno zdravilo: preveliki odmerek lahko ubije pacienta,« komentira sedanje stanje grškega gospodarstva Holger Schmieding, glavni ekonomist Berenberg Banke v Londonu. “Tragedija Grčije je v tem, da je vzela preveč varčevalnih ukrepov in premalo strukturnih reform. Rezultat je ta, da je Grčija v veliki godlji.«

Konflikt zato postaja vse bolj spopad med Grki in Nemci. Protestniki v Grčiji redno zažigajo nemške zastave, v Nemčiji pa so vse glasnejše zahteve po izključitvi Grčije iz evro območja. Zadnji takšen poziv je prišel iz ust menedžerja vplivnega nemškega koncerna Bosch. V Grčiji se na te pozive gleda povsem drugače. »Od nas zahtevajo, da vzamemo celo večje odmerke zdravila, ki se je dokazalo kot smrtonosno ter da se zavežemo k ukrepom, ki ne rešujejo problema, pač pa samo odlagajo trenutek napovedane smrti našega gospodarstva,« je ocenil Hieronomus II, patriarh grške pravoslavne cerkve.

Ob vseh kritikah »lenih Grkov« pa se pozablja tudi na veliko razliko med pogoji, ki jih članice evrskega območja postavljajo bankam, najbolj odgovornim za dolžniško krizo in državi Grčiji oziroma najslabše plačanim delavcem in upokojencem. Medtem ko so si evropske banke pri Evropski centralni banki sposodile že za več kot 600 milijard evrov po smešno nizki, enoodstotni obrestni meri in triletnem odlogu plačil, evropski finančni ministri (in med njimi tudi slovenski) grozijo Grčiji z bankrotom, v kolikor ne zmanjša proračunske luknje za komajda 325 milijonov evrov. Nova Trojka (Evropska komisija, IMF in ECB) želi biti prepričana, da bodo dolgovi Grčije plačani, tudi če bi se vlada v Atenah zamenjala.

George Karatzaferis, voditelj stranke LAOS, ki je že napovedal svoje nasprotovanje varčevalnim ukrepom, je medtem pozval ostale članice EU da se uprejo »nemški dominaciji« v Evropi. »Ne moremo biti pod nemškim škornjem. Kot vsi Grki sem tudi sam zelo vznemirjen zaradi tega ponižanja … Ukradli so nam naš ponos. Tega ne morem več prenašati. Tega ne morem dovoliti, pa četudi bi moral stradati,« je dejal predsednik LAOS-a. Takšne reakcije so razumljive, saj je Grčija doživela že pet zaporednih let upada gospodarske rasti, brez znakov okrevanja gospodarstva.

Novi ukrepi so ob tem usmerjeni neposredno zoper delavce in upokojence. Kot pišejo Atenske novice, je to »najhujše zmanjšanje delavskih plač v času miru«. Minimalna plača bo zmanjšana za 22 odstotkov, kolektivna pogajanja bodo omejena, prav tako socialno zavarovanje, okoli 150.000 javnih uslužbencev pa bo izgubilo delo. Grki so prepričani, da morajo delavci in upokojenci nositi nesorazmeren delež bremena krize. »To, kar finančna aristokracija počne Grčiji, je to, kar želijo storiti celotni Evropi. Dogaja se družbena protirevolucija, ki bi si jo bilo težko zgolj zamisliti še pred samo nekaj leti. Široki sloji prebivalstva so obsojeni na revščino, nezaposlenost, bolezni in celo smrt, da bi zavarovali zahteve po dobičku mednarodne finančne aristokracije,« ocenjujejo na internetni strani svetovnih socialistov. Grčija bo prav tako morala poskrbeti, da bodo evropski komisarji davčne prihodke najprej uporabili za plačilo dolgov in šele potem za nujne socialne usluge. V primeru izrednih razmer bodo posojilodajalci izplačani še preden bi bila sredstva nakazana za pomoč žrtvam. Tako je videti »integracija evropskega območja« v resnici.

Zaščitene banke

Istočasno se banke s strani funkcionarjev EU in evropske politične aristokracije obravnavajo povsem drugače. Ko so decembra banke od ECB dobile 489 milijard evrov po smešno nizkih obrestnih merah ni od njih nihče zahteval, da odpustijo osebje, si zmanjšajo »bonuse«, odpustijo delavce, se odpovedo socialnim pravicam in zdravstvenemu zavarovanju ali pa da sprejmejo »proračunskega carja«, ki bo nadzoroval porabo njihovega denarja. Denar so dobile »na lepe oči«, čeprav ga niso porabile za ponujanje kreditov potrošnikom in podjetjem – kar je bil njihov namen – pač pa so si z njim zmanjšale velike izgube zaradi kupov ničvrednih obveznic, ki so si jih prigrabile v času konjunkture. Tako ECB pojmuje iluzijo »solventnosti«, ki se ji z drugo besedo reče kraja in prevara. Obenem pa IMF od Kitajske v zadnjem poročilu zahteva, da zaradi evropskih držav stimulira svoje gospodarstvo, pa čeprav bi to pomenilo povečanje deficita na ravni dveh odstotkov, ki ga je Kitajska sicer želela zmanjšati. Za Grčijo torej veljajo posebna pravila.

Zato pa so pravila v »memorandumu o razumevanju«, ki naj bi ga Grčija podpisala z ministri evro območja zelo precizna. Celih 43 strani dolg dokument natančno opisuje, kaj mora Grčija storiti, da bi dobila evropski denar. Memorandum od Grkov med drugim zahteva, da dvignejo omejitve za nektere izdelke, kot je na primer otroška hrana. Povedano drugače – po mnenju evropskih komisarjev je edina pot iz krize za Grčijo ta, »da pričnejo dojenčke zastrupljati s sicer prepovedano otroško hrano«.

Zmanjšati bo potrebno tudi financiranje »fondov za socialno varnost in bolnišnic« ter privatizirati skoraj vse v državi, razen glavne infrastrukture. Država ob tem ne sme sprejeti ukrepov za omejevanje »svobodnega pretoka kapitala«, memorandum pa določa tudi kako mora Grčija sprostiti trg na področju - taksiranja. Vse to pa je samo nadaljevanje ukrepov, ki zadnjih let let niso pokazali nikakršnih rezultatov. Grška drama ima zato svojo javno plat, kjer so Grki v svetovnih medijih predstavljeni kot lenuhi in razsipniki, ter svojo skrito plat, kjer v senci javnega zgražanja nad grško nepoštenostjo evropska finančna aristokracija pravkar ropa najbolj ogrožene sloje grške družbe. Ter se pripravlja na nadaljevanje pohoda skozi druge evropske države – tudi skozi Slovenijo.