Grška tragedija / Umiranje na obroke

Evropska unija bi morala odkrito priznati, da je Grčija že bankrotirana država, in to kljub temu, da so ji evropski finančni ministri odobrili drugi sveženj finančne pomoči. Kar Grčija krvavo potrebuje, je stoodstotni odpis dolgov. Brez tega se ne more postaviti na noge. Ni torej dovolj, da ji zasebni upniki odpišejo le dobro polovico nominalne vrednosti dolga, kar je del novega dogovora. Drugi sveženj finančne pomoči bo bolj koristil grškim upnikom kot pa grški državi, z njim so nagradili finančne špekulante za njihove skrajno tvegane posle, namesto da bi se iz brezna reševala grška ekonomija, opozarjajo analitiki. Kako sicer pojasniti, da približno četrtina reševalnega svežnja sploh ne bo dosegla Aten, temveč bo šla neposredno k tistim, ki so Grčiji posodili denar. Evropski politiki s tem spet kupujejo čas, zato da bi se finančni trgi toliko stabilizirali, da bi morebitni uradni bankrot Grčije prenesli brez katastrofalne verižne reakcije.