Zloraba položaja
Vlada odredila mirovanje pravobranilske funkcije česar zakon ne omogoča
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 10, 9. 3. 2012
Vlada je ob imenovanju Roberta Marolta za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu izdala odločbo, da se za štiri leta zadrži odločba o imenovanju Marolta za pravobranilca, ker zakon o državnem pravobranilstvu določa, da je „funkcija državnega pravobranilca nezdružljiva s funkcijo državnega sekretarja“. Zakon to res določa, le da nezdružljivost ne pomeni mirovanja funkcije, pač pa njeno prenehanje. Če bi funkcija Maroltu prenehala, ga, če poenostavimo, po koncu političnega mandata na pravobranilstvu delovno mesto ne bi več čakalo.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 10, 9. 3. 2012
Vlada je ob imenovanju Roberta Marolta za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu izdala odločbo, da se za štiri leta zadrži odločba o imenovanju Marolta za pravobranilca, ker zakon o državnem pravobranilstvu določa, da je „funkcija državnega pravobranilca nezdružljiva s funkcijo državnega sekretarja“. Zakon to res določa, le da nezdružljivost ne pomeni mirovanja funkcije, pač pa njeno prenehanje. Če bi funkcija Maroltu prenehala, ga, če poenostavimo, po koncu političnega mandata na pravobranilstvu delovno mesto ne bi več čakalo.
Janševa vlada govori o domnevnih spornih kadrovskih imenovanjih Pahorjeve vlade v času, ko je ta opravljala samo „tekoče posle“. A ozrimo se malo nazaj, v čas tekočih poslov prve Janševe vlade. Istega Roberta Marolta so takrat le tri dni pred potrditvijo Pahorjeve vlade razrešili z mesta državnega sekretarja v kabinetu ministra Šturma in ga imenovali za državnega pravobranilca v Ljubljani. In to v nasprotju z mnenjem pravobranilstva, da v Ljubljani ne potrebuje dodatnega pravobranilca. Šlo je za izhod v sili - saj je vlada Maroltu pred tem dodelila notarsko mesto, a notariata ni mogel odpreti, ker ni izpolnjeval predpisanih pogojev.
Druga Janševa vlada je naredila enako. Marolta čaka mesto pravobranilca, četudi zakon tega ne omogoča. Odločitev vlade ima zato celo znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja z namenom pridobitve nepremoženjske koristi drugemu.
Zaradi Marolta bodo imeli težave tudi na pravobranilstvu, kjer iščejo načine, da bi „kadrovski manko čim prej nadomestili“. Mirovanje Maroltove funkcije namreč pomeni, da se delovno mesto ni sprostilo in pravobranilstvo ne more dobiti novega uslužbenca. Očitno v zagati so že pred imenovanjem Marolta resorno ministrstvo zaprosili za pravno mnenje, ali je res mogoče obstoječe predpise „tolmačiti tako, da ima državni pravobranilec v primeru imenovanja za državnega sekretarja pravico do mirovanja funkcije“.
Še preden so dobili odgovor, se je vlada odločila, kako bo tolmačila zakon, Marolta imenovala za državnega sekretarja in določila mirovanje njegove pravobranilske funkcije. Kljub drugačnim zakonskim določbam.