Strah pred prihodnostjo

Družboslovni raziskovalni inštituti so na trnih. Že s prejšnjo vlado jim ni uspelo doseči dogovora o sistemski ureditvi, v upanju, da bo v tem mandatu bolje, in v opozorilo, da bi res bilo tako, pa so pripravili javno izjavo o vlogi in pomenu družboslovja in humanistike v raziskovalni dejavnosti.

Opozorili so, da ima to področje, še posebej v krizi, nezamenljivo vlogo v družbi, za kakovostno delovanje pa sta nujni samostojnost in neodvisnost. V nenehni skrbi za obstoj ju je težko zagotavljati. Po podatkih iz lani sprejete Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (RISS) naša država za družboslovje in humanistiko namenja 23 odstotkov javnih raziskovalnih sredstev, od tega 15 za humanistiko in le 8 za družboslovje. Največja težava je, da RISS zahteva, da se mora „javno financiranje vrniti v gospodarstvo, ki to financiranje omogoča“, družbene vede pa s svojimi raziskavami, rezultati in aplikacijami šele omogočajo spoznavanje družbenih sistemov, težave v delovanju teh sistemov in na podlagi tega pripravljajo smernice za boljše delovanje družbe, po katerih se šele nato ravna gospodarstvo. Družboslovje torej težko dobiva naročnike neposredno iz gospodarstva, pojasnjuje direktorica Pedagoškega inštituta Mojca Štraus.

Da so neodvisni inštituti nujni, čeprav ne prinašajo večjih dobičkov, se je veliko razpravljalo lani v zvezi z Inštitutom za varovanje zdravja (IVZ). Ker laboratorijske dejavnosti na IVZ-ju ustvarjajo velike izgube, so jih želeli prenesti na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Ta ima dobre laboratorijske zmogljivosti, vendar drugače od IVZ-ja opravlja tudi tržne dejavnosti, to pa v nekaterih primerih lahko zbudi dvom o verodostojnosti izsledkov. Opozorila zaposlenih na IVZ-ju o nujnosti neodvisnega laboratorija za spremljanje zdravstvenih dejavnikov so bila dovolj, da je nekdanji minister za zdravje Dorijan Marušič prenos ustavil . Vprašanje pa je, ali bi tako ravnala tudi sedanja vlada, ki na vseh področjih na prvo mesto postavlja tržno usmerjenost.

Že več vladnih predstavnikov je izrazilo prepričanje, da je družboslovja preveč. Ne gre za to, da bi bilo tako zelo neuporabno, je pa res, da, kot piše v javni izjavi, „brez družboslovja in humanistike ni premisleka družbe in družbenega“.

Za oblast več kot prikladno.