Praznično varčevanje?

Tradicionalnega pustnega karnevala na Portugalskem se je letos udeležilo nekoliko manj ljudi kot navadno. V skladu s strogimi varčevalnimi ukrepi je portugalski premier Pedro Passos Coelho javne uslužbence pozval, naj na tradicionalno dela prost dan pridejo v službo. Ubogali so ga samo tisti v državni upravi, pa še med njimi je bilo precej takih, ki so na delo prišli našemljeni. Drugi posluha za odpovedovanje tradiciji v imenu pomoči državi niso pokazali. Strojevodje so na dan karnevala preprosto razglasili 24-urno stavko. Dan pustnih karnevalov sicer ni z zakonom določen dela prost dan. Premier ga odobri v skladu s tradicijo. Tokrat se to ni zgodilo prvič po letu 1993.

Število delovnih dni v letu lahko pomembno vpliva na bruto domači proizvod države. Podatki Statističnega urada za Slovenijo na primer kažejo, da v povprečju vsak delovni dan poveča/zmanjša rast BDP za 0,1 odstotne točke. To velja ob predpostavki, da so vsi drugi dejavniki, ki določajo rast BDP, obe leti enaki. Opustitev dela prostih dni je torej lahko precej učinkovit mehanizem za povečevanje gospodarske rasti. Tega se zavedajo tudi na Hrvaškem, kjer naj bi bila vlada prejšnji mesec resno razmišljala o odpravi treh junijskih dela prostih dni - dneva boja proti fašizmu, dneva državnosti in cerkvenega praznika sv. rešnjega telesa in krvi. Odziv državljanov jo je, kot kaže, prepričal, da bo s tem ukrepom vsaj še nekoliko počakala.

Za slovenski BDP letošnje število prostih dni ne obeta nič dobrega. Zaradi koledarske razporeditve praznikov jih bo kar 12. Lani jih je bilo le osem. Od nove slovenske vlade sicer predlogov o ukinjanju dela prostih dni še nismo slišali, lahko pa špekuliramo, da bi bila na seznamu za odstrel najverjetneje 2. maj in predvsem 27. april, dan upora proti okupatorju ali pa 2. januar.

Marijinega vnebovzetja pa se verjetno ne bi upali dotakniti.