Kritika / Vse za denar

proti -

Lov na moške.

Janet Evanovich je tipična ameriška pisateljica: hotela je napisati Veliki ameriški roman, toda vse založbe so jo zavrnile. Pa je začela pisati romance, saj veste, pogrošne, romantične, kičaste večernice, ki jih ženske berejo, da lažje zaspijo. Leta 1994 je sklenila, da bo svojim romancam dodala kriminal – in tako je objavila roman Vse za denar, v katerem je Stephanie Plum, punca iz Trentona (New Jersey), počela to, kar je v filmu Midnight Run počel Robert De Niro: lovila je zapornike, ki kršijo pravila pogojnega izpusta.

Roman je bil velik bestseller, studio Columbia Tristar pa ji je za filmske pravice plačal milijon dolarjev, toda filma ni posnel. Zdelo se je, kot da je filmske pravice kupil le zato, da jih ne bi kupil kdo drug. Film Vse za denar je ven prišel šele letos, toda tudi če ne bi – izgleda namreč tako, kot da so ga posneli leta 1994 in ga potem vrgli v smeti, kjer ga je našel nekdo, ki je dobil občutek, da je končno prišel čas za Stephanie Plum, navsezadnje, punco bi lahko to, da izgubi tipično žensko službo (prodajalka spodnjega perila), da se potem oprime moškega dela (lovec na glave) in da vedno dobi svojega moškega, prikupilo recesijski publiki, ki pogreša Sopranove. Toda ko začne Stephanie (Katherine Heigl) loviti svojega eks, italo-ameriškega policaja (Jason O’Mara), pač tipa, ki jo je defloriral (ne da bi počakal na postkoitalni ščebet, kaj šele na zajtrk in sveče v kopalni kadi), vse skupaj izgleda le kot obupana in dehidrirana replika Lovca na glave, v katerem je svojo eks, Jennifer Aniston, lovil Gerard Butler.