Obtoženec, priča, svoboden človek?

Sodnica Marion Zöllner, ki sodi v avstrijskem delu procesa v zadevi Patria, je sporočila, da bo na sojenje kot pričo povabila tudi premiera Janeza Janšo, sicer v Sloveniji soobtoženega v isti zadevi. Iz Janševega kabineta so sporočili, da se bo vabilu „z veseljem“ odzval. Brez dvoma, to je zanj priložnost.

Ker je Janša v slovenskem postopku v zadevi Patria obtoženec, ima, kot obtožencem pritiče, pravico povedati po pravici, molčati, zamolčati dele resnice ali preprosto lagati. Take pravice navadno uživajo obtoženci v vseh sodobnih kazenskih postopkih, pač v skladu s pravico zoper samoobtožbo. S pričo pa je drugače, ta mora v vseh sodobnih kazenskih postopkih govoriti resnico, sicer jo sodišče v to lahko prisili na različne načine in tudi kaznuje. Zaradi tega načeloma ni mogoče, da bi bile priče v neki zadevi kasneje v isti zadevi tudi obtožene.

Zagotovo pa ena oseba v isti zadevi ne more hkrati biti priča in obtoženec. In v trenutku, ko bo Janša pred avstrijskim sodiščem nastopil v zadevi Patria, se bo praktično zgodilo točno to. Čeprav bi se dalo argumentirati, da ne gre za isto zadevo, je z vidika procesnih pravic veliko lažje zagovarjati nasprotno trditev. Vprašanje, ki ga utegne takoj za tem poudariti Janševa obramba v domačem procesu, je, kako lahko obtoženi sploh še izvršuje svojo pravico do obrambe, če pa mora v isti zadevi pred nekim drugim sodiščem govoriti po pravici, sicer mu grozi obtožba za kaznivo dejanje krive izpovedbe.

No, priča ima vedno možnost (tudi v Avstriji), da zavrne odgovor na posamezno vprašanje, če bi s tem sebe ali svoje bližnje spravila v kazenski postopek. Mora pa v tem primeru podati prepričljive razloge za molk, ki jih ovrednoti sodišče. Se pa tu postavlja vprašanje, kako naj priča sploh pojasni svoje razloge, če pa noče povedati tega, zaradi česar bi se lahko spravila v kazenski pregon ... Kakorkoli že - Janša te taktike zelo verjetno ne bo ubral, četudi za ceno krivega pričanja. Pomenila bi namreč svojevrstno priznanje in signal slovenskemu sodišču, ki ga bremeni kaznivega dejanja, da ga je dejansko storil. Enako velja za Jožeta Zagožna, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča, Walter Wolf pa je itak obtožen tu in tam.

Te dni je v nasprotni smeri sodnica v slovenskem delu procesa v zadevi Patria Barbara Klajnšek želela zaslišati v Avstriji obtoženega Hans-Petra Wilhelmerja. A je ta, v nasprotju z Janšo, pričanje zavrnil, ker mu to možnost daje avstrijski zakon o kazenskem postopku. In sicer, da kot obtoženi v Avstriji zavrne pričanje v isti zadevi v drugi državi.

Mi pa čakamo na razplet obiska v Avstriji. Bo premier povedal kaj novega ali se bo spet predvsem igral z Applovo tablico?