Saj ni res, pa je

V Evropi je že 147 bank humanega mleka, v Sloveniji pa za zdaj ne deluje niti ena. In to čeprav je podjetje Spar Slovenija ljubljanski porodnišnici že pred dobrim letom podarilo kar 25 tisoč evrov vreden stroj za pasterizacijo materinega mleka, pred tem pa 12 tisoč evrov vreden stroj za analizo materinega mleka; oba stroja skupaj omogočata zagon prve banke humanega mleka pri nas. Težava je v pomanjkanju denarja. V prostoru, predvidenem za mlečno banko, bi morali prenoviti električno in vodovodno napeljavo. Za to prenovo bi potrebovali nekaj tisoč evrov, a jih ljubljanska porodnišnica nima.

Banka humanega mleka deluje tako, da matere, ki imajo dovolj mleka, tega darujejo za druge nedonošenčke in bolne novorojenčke. Darovano mleko se toplotno obdela s pasterizatorjem, s čimer se uničijo nevarni virusi in bakterije. Nedonošenčki prejmejo humano mleko, ki je bolje prebavljivo od adaptiranega kravjega. Ker pa se v ženskem mleku vsebnost beljakovin, maščob in energijska vrednost spreminjajo, je poleg stroja za pasterizacijo potreben tudi aparat za analizo humanega mleka.

„V praksi se poleg klasičnih primerov, ko mati nima dovolj mleka, lahko pojavljata tudi dva izredna primera. Prvi je primer, ko je mati zelo majhnega nedonošenčka nosilka CMV-ja (citomegalovirusa). Otrok se prek mleka lahko okuži s tem zanj nevarnim virusom, tako je zanj varneje, če materino mleko pasteriziramo. Pogosto pa se pojavijo tudi primeri bakteriološke neustreznosti, to pomeni, da bi takšno mleko brez pasterizacije morali zavreči. Torej humana mlečna banka resnično zagotavlja varno humano mleko brez nevarnosti prenosa virusov ali nevarnih bakterij prejemniku,“ pravi Andreja Domjan Arnšek, specialistka pediatrije iz ljubljanske porodnišnice. „Namen našega dela je, da bi bili vsi novorojenčki kljub nizki porodni teži ali bolezni po porodu dojeni ali hranjeni z materinim mlekom, ki mu pri nas pravimo tudi belo zlato,“ pravi ena izmed medicinskih sester.

Žalostno je, da banke humanega mleka ni mogoče zagnati samo zaradi tehnične ovire, zlasti ker prilagoditev vodovodne in električne napeljave ni tak strošek, da v zdravstveni blagajni zanjo ne bi mogli napraskati denarja ...