Kadrovske čistke / Beneška polomija

Beneška komisija je Janševi vladi, ki je prejšnji očitala zlorabo tekočih poslov, sporočila, da imenovanje dr. Cirila Ribičiča in dr. Dragice Wedam Lukić šteje za dokončno, omenjena nekdanja ustavna sodnika pa za polnopravnega člana in nadomestno članico Beneške komisije. Uresničile so se Ribičičeve napovedi, tudi tiste bolj črne.

Ne glede na to, da gre za spoštovan svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, ki ga sestavljajo ustavni strokovnjaki iz 58 držav širše Evrope, je vlada Beneški komisiji preprosto rekla, da se moti. Dejali so, da se ne strinjajo z njeno odločitvijo, da Ribičiča in Wedam-Lukićeve ne štejejo za predstavnika Slovenije in jima zato ne bodo pokrili stroškov njunega delovanja v komisiji (ker gre za častno funkcijo, gre predvsem za potne stroške). Hkrati je vlada pojedla svojo obljubo, da bo rešitev dileme, ali je imenovanje sodilo med tekoče posle prejšnje vlade ali ne, poiskala pred sodiščem. K temu je raje pozvala kar Ribičiča in Wedam-Lukićevo. Naj si sama prek sodišča pridobita, kar naj bi bilo njuno. Ribičič sicer dvomi, da bosta z Wedam-Lukićevo sprožila sodni spor, in dodaja, da se sam ne spomni primera, ko bi kaka država izjavila, da ne bo spoštovala odločitve Beneške komisije.

Je pa Beneška komisija Slovenijo zdaj že drugič postavila na realna tla, v okvir zakonitega in ustavnega. Prvič se je to zgodilo, ko je Bajukova vlada sprožila postopek pred komisijo glede vprašanja volilnega sistema. Vlada je takrat komisijo spraševala, ali ni uvedba proporcionalnega volilnega sistema v nasprotju z voljo ljudstva in ustavnega sodišča in v nasprotju z evropsko demokratično tradicijo in standardi. Desnica je želela v Sloveniji uvesti večinski volilni sistem, Beneška komisija (katere član je bil ustavni sodnik Peter Jambrek) pa jo je v njenih prizadevanjih zavrnila. Obakrat se je torej zgodilo, da si je desnica v Sloveniji po svoje razlagala pravo, potem pa ji je Beneška komisija povedala, kako ga prav razlagati.

Ribičič in Wedam-Lukićeva sta se medtem seznanila z odločitvijo komisije in začela opravljati svoje delo. Dvomimo pa, da bosta (skupaj z drugimi člani komisije) iz Slovenije dobila kako vprašanje, vsaj od te vlade. Še dobro. Komisija se namreč ukvarja predvsem z državami, kjer so pravni standardi običajno nekoliko nižji od evropskega povprečja.