Sirija / Položaj ni enoznačen

Zadnje mesece in tedne je v središču pozornosti svetovne javnosti turbulentno dogajanje v Siriji. V tej državi že skoraj leto dni potekajo protesti proti basističnemu režimu predsednika Bašarja Al Asada, razmere pa so iz tedna v teden bolj krvave, saj je mrtvih vse več. Navadni medijski komentarji oziroma analize, ki jih pripravljamo predvsem na Zahodu, praviloma ponujajo precej črno-belo sliko dogajanja. Sirija naj bi bila zgolj naslednja v nizu arabskih dežel, v katerih je na pohodu val demokratizacije in svobode. Želeli in zahtevali naj bi ju miroljubni, vendar odločni protestniki, retrogradni, surovi in povampirjeni režim pa naj bi branil svoje oblastne (politične in ekonomske) privilegije, in sicer z nepojmljivo represijo in s skorajda sadističnim pobijanjem demonstrantov. Zaradi takšnega položaja naj bi bil nujen odločen politični in ekonomski pritisk na režim, hkrati pa naj bi vse bolj dozorevale okoliščine za vojaško posredovanje v okviru mednarodnopravne kategorije človekoljubnega posredovanja (odgovornosti zavarovati). Edini subjekti mednarodne skupnosti, ki naj zaradi svojih parcialnih interesov ne bi razumeli humanitarne nujnosti in naj bi režimu dajali proste roke za ubijanje, naj bi bili Rusija, Kitajska in Iran.