Darja Kocbek

27. 3. 2012  |  Ekonomija

Načrt evropskih ključnih prometnic ne pomeni, da je denar zagotovljen

EU ima zemljevid ključnih prometnic, s katerim je Slovenija zelo zadovoljna, a ta ji še zdaleč ne zagotavlja evropskega denarja – Politični projekti ne bodo prišli v poštev

© Igor Škafar

EU ima zemljevid ključnih prometnic, za katere bodo članice EU lahko zaprosile za evropsko sofinanciranje. Ta zemljevid so po dveh letih pogajanj, katere projekte vključiti, na nedavnem zasedanju potrdili ministri za promet držav članic. A s tem pogajanja še niso zaključena, saj je treba zdaj zagotoviti še finančne vire, potrditev zemljevida seveda tudi ne pomeni, da so države članice za svoje projekte, ki so na zemljevidu, evropski denar tudi že dobile. Zanj se bodo potegovale prek razpisov, ki jih bo objavila evropska komisija.

Odločitev, koliko denarja bo na voljo v proračunu EU v prihodnjem finančnem okviru od leta 2014 do 2020, bo predvidoma sprejeta junija. Evropska komisija predlaga 31,7 milijarde evrov, od tega 10 milijard evrov kohezijskih sredstev, ki naj bi jih imele na voljo le države, ki so do kohezijskih sredstev upravičene. Med njimi je tudi Slovenija. Ne glede na to, za koliko evropskega denarja in iz katerih postavk se bodo države članice uskladile, bodo njihove vlade morale za vsak projekt, ki ga bodo izvajale z evropskim denarjem, zagotoviti svoj delež iz nacionalnega proračuna.

Zaradi varčevanja to vsaj še nekaj časa ne bo enostavno. Na evropski komisiji pojasnjujejo, da so za Slovenijo ključne železniške povezave koprskega pristanišča prek Divače z Ljubljano, torej drugi železniški tir, in s sosednjimi državami, pa dograditev železniške proge med Ljubljano in letališčem na Brniku. Da pa bi se Slovenija izognila problemu glede črpanja denarja, kar se ji je na področju železnice že dogajalo, bo morala vlada po mnenju predstavnikov komisije poskrbeti, da prijavila na razpise res ključne projekte, še prej pa, da bo zanje imela pripravljene načrte in izdana dovoljenja. Projekti s političnega seznama želja ali iz kakršnih koli drugega seznama namreč ne bodo prišli v poštev.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Igor Šalamun je prek izjave za javnost sporočil, da je Slovenija z doseženim na pogajanjih o pravkar sprejetem načrtu oziroma zemljevidu zelo zadovoljna. Poleg povezave med Koprom oziroma Trstom prek Ljubljane do meje z Madžarsko ima v prioritetnem omrežju namreč zdaj tudi odseke od Pragerskega do avstrijske meje, od Zidanega mosta do hrvaške meje in od Ljubljane do letališča. Ljubljansko letališče in pristanišče Koper imata po novem status jedrnega letališča oziroma pristanišča.

Na evropski komisiji pravijo, da bodo tokrat dosledno vztrajali pri sofinanciranju projektov, ki jih bo res mogoče dokončati do leta 2030. Da bodo to lahko zagotovili, že dve leti tudi na terenu zbirajo podatke o posameznih odsekih, ki so na zemljevidu in bi torej lahko prišli v poštev. Ob tem seveda tudi pozorno poslušajo, kaj govorijo pristojni ministri in visoki državni uradniki. To pomeni, da so zelo dobro slišali, da je minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač v začetku meseca v Portorožu dejal, da je začetek gradnje drugega tira še daleč.

Slovenija bo res lahko zadovoljna šele, ko bo v konkurenci, ki nikakor ne bo majhna, evropski denar za katerega od projektov dejansko tudi dobila. Na evropski komisiji pravijo, da bo pripravljenost za začetek gradnje eden ključnih pogojev pri izbiri.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.