Darja Kocbek

2. 4. 2012  |  Ekonomija

Trošarina za alkohol deli države EU

Minimalni znesek trošarine za alkohlne pijače velja v EU od leta 1992 – Uskladitev z inflacijo je leta 2006 spodletela zaradi nesoglasja med proizvajalkami vina in piva

© Miha Fras

Trošarina je ena od dajatev, s katerimi države polnijo svoj proračun. Minimalna višina je določena na ravni EU. Določijo jo ministri za finance na zasedanju v Bruslju s soglasjem, kar pomeni, da nobeden ne sme biti proti. Veljavne minimalne zneske trošarine za alkohlne pijače so določili leta 1992. Za vlade držav članic, ki odločajo o višini trošarine na nacionalni ravni, je edina omejitev, ko odločajo o dvigu in znižanju trošarin, minimalni znesek, ki je določen na ravni EU.

Evropska komisija je leta 2006 predlagala povečanje teh zneskov za 31 odstotkov z letom 2008, da bi jih uskladili z inflacijo, a njen predlog ni bil sprejet. Ministri za finance njenega predloga niso sprejeli, ker se države članice niso mogle dogovoriti za kompromis.

Dejstvo, da komisija po tej zavrnitvi ni pripravila novega predloga, kaže, da imajo države članice EU zelo različno politiko pri določanju trošarine za alkoholne pijače. Predvsem gre za nasprotja med pomebnimi proizvajalkami vina in piva. Za Slovenijo so nam iz zbornice kmetijskih in živilskih podjetij sporočili, da je vlada trošarino za pivo v zadnjih desetih letih povečala trikrat (leta 2002, 2009 in 2010). Slovenija je po njihovih podatkih po višini trošarine na pivo med članicami EU na petem mestu. »Skrbi nas, da država pri oblikovanju trošarine ne upošteva kupne moči v Sloveniji in da diskriminatorno obravnava sektorje,« pravijo na zbornici. Dodajajo še, da sa lani največji pivovarni iz naslova trošarine plačali v državni proračun 63 milijonov evrov.

Zdaj trošarina pri pločevinki piva predstavlja 27 odstotkov cene, skupaj z DDV pa gre v državni proračun 44 odstotkov denarja, ki ga odšteje kupec piva v Sloveniji. »Višja trošarina pomeni, da se bodo verjetno zvišale tudi cene na trgovskih policah, kar bo vodilo do manjše potrošnje piva. Nenazadnje bo imel dvig trošarin zgolj kratkoročne pozitivne učinke na javnofinančne prilive, dolgoročno pa se ti prilivi lahko na račun zmanjšane prodaje, dobičkov in zaposlenosti znižajo. Prav tako lahko pričakujemo odliv domačih kupcev v tujino,« svarijo na zbornici. Pozabljajo pa, da obe največji pivovarni proizvajata tudi brezalkoholne pijače. S poražitvijo piva bodo cene teh pijač morda bolj privlačne in se bo morda v trgovinah kot lokalih povečala njihova prodaja.

Pri žganih pijačah pa zbornica opozarja, da utegnejo državljani zaradi podražitve, ki je posledica dviga trošarine, kontrolirane žgane pijače nadomestiti z manj kakovostnimi cenenimi alkoholi, zvarjenimi na nedovoljen način. »Cenene, doma zvarjene alkoholne pijače, so nekontrolirane ter zaradi nenadzorovanega postopka varjenja lahko vsebujejo metanol, metil-karbonat in cianovodikovo kislino. Te snovi lahko zelo negativno vplivajo na zdravje ljudi,« svarijo na zbornici. Prepričani so tudi, da se bo zelo verjetno povečal tudi sivi trg, »ki je že sedaj zelo velik«.

Po podatkih agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je bilo v Sloveniji predlani 69 podjetij za proizvodnjo pijač s 1576 zaposlenimi. Ustvarila so dobrih 293 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Na tujih trgih so prodala 10 odstotkov proizvodnje, kar pomeni, da je njihovo poslovanje tako rekoč v celoti odvisno od prodaje na domačem trgu.

Trošarina se v EU obračunava od treh skupin izdelkov. To so poleg alkohola in alkoholnih pijač še tobačni izdelki in energenti. Te trošarine imajo pomembno vlogo pri poskusih vplivanja na splošne vzorce obnašanja ter prispevajo k javnim financam držav članic in EU, so prepričani v Bruslju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.