Darja Kocbek

9. 4. 2012  |  Ekonomija

Bančne tarife previsoke in nepregledne

Ker od bank ni dobila sprejemljivega predloga, evropska komisija zdaj prek javnega posvetovanja zbira predloge za ureditev tarif, ki jih komitentom zaračunavajo banke

Banke še vedno postopoma in v neskladju z dejanskimi stroški plačilnega prometa dražijo tarife ali pa si izmišljajo nove.

Banke še vedno postopoma in v neskladju z dejanskimi stroški plačilnega prometa dražijo tarife ali pa si izmišljajo nove.
© Borut Krajnc

Stroški, ki jih banke zaračunavajo svojim komitentom, so nepregledni, imetniki računov nimajo na razpolago celovitih informacij kaj in koliko jim banke zaračunavajo, poleg tega teh tarif med različnimi bankami tako rekoč ni mogoče primerjati, in razlike v zneskih med bankami so ogromne. Evropska komisija zdaj zbira predloge, kako ta problem odpraviti. V Sloveniji nanj opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki bo pri pripravi predlogov za komisijo sodelovala s partnerskimi organizacijami v okviru Evropske potrošniške organizacije BEUC.

Boštjan Krisper iz oddelka za finančne storitve nam je pojasnil, da je ZPS na problem rasti tarif storitev plačilnega prometa začela opozarjati že v letu 2005. »Banke so namreč že veliko pred uvedbo evra začele višati tarife in se s tem izognile spremljanju cen med in po uvedbi evra, ki smo ga izvajali pri ZPS. Med drugim smo takrat tudi začeli opozarjati na problem sinhronizirane uvedbe tarif za dvig na bankomatu druge banke in izvajali pritisk na urad za varstvo konkurence, dokler ta ni začel postopka, ki se je predlani po dodatnih pritiskih končal s povračilom nezakonito zaračunanih zneskov,« pravi.

Banke po njegovih besedah še vedno postopoma in v neskladju z dejanskimi stroški plačilnega prometa dražijo tarife ali pa si izmišljajo nove. »V njih očitno vidijo dodaten vir dohodkov, ki je zelo prikladen v času, ko morajo pokrivati izgube, ki so jih v preteklih letih z neodgovornim kreditiranjem in slabim upravljanjem s tveganjem zakrivile same. Ker pa v Sloveniji nimamo finančnega nadzornika s pooblastili na področju varstva potrošnikov in na pristojnih ministrstvih v preteklih letih nismo zasledili pripravljenosti za ukrepe na področju, ki potrošnikom vsako leto prinaša ogromno škodo, smo se problema lotili tudi na ravni EU,« razlaga izvedenec ZPS.

Leta 2006 so skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami začeli pozivati evropsko komisijo, naj pripravi ukrepe, ki bodo zavarovali interes potrošnikov. Njena raziskava je nato potrdila visoke stroške poslovanja z banko v mnogih državah članicah in ustanovljena je bila posebna posvetovalna skupina pri evropski komisiji, njen član je bil tudi Krisper. Ta je priporočila ukrepe za povečanje preglednosti in primerljivosti plačilnih storitev in standardiziran postopek za zamenjavo banke. Zaradi pritiskov bank se je komisija nato osredotočila na pripravo nezavezujočih priporočil bankam.

Evropski komisar za notranji trg in finančne storitve Michel Barnier je pred dvema letoma evropskemu bančnemu združenju poslal predlog, naj banke same pripravijo priporočila za izboljšanje preglednosti in primerljivosti bančnih storitev. Ker banke niso bile pripravljene pripraviti sprejemljivega predloga, se je komisija zdaj odločila predloge zbrati prek javnega posvetovanja.

Potrošniške organizacije upajo, da bo komisija po tem posvetovanju pripravila zavezujočo zakonodajo in ji predlagajo uvedbo mobilnosti bančnega računa. Na ta način bi potrošniki v vsej EU lahko zamenjali banko (podobno kot operaterja mobilne telefonije) in obenem obdržali svojo številko bančnega računa. Tako bi se izognili neljubim zapletom pri izgubljenih plačilih in napačno posredovanih dohodkih, pojasnjuje Boštjan Krisper. V potrošniških organizacijah tudi upajo, da bo komisija z zavezujočo zakonodajo zdaj vendarle omejila nepregledno množico bančnih tarif in določila standardiziran seznam tarif, ki jih bodo banke smele zaračunavati. Prav tako pričakujejo določila, ki bodo preprečila vezavo storitev v pakete, ki potrošnike silijo, da kupujejo povsem nepotrebna zavarovanja in druge produkte in jim s tem povzročajo dodatne stroške.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.