S partnerskim kmetijstvom do pozitivnejšega okoljskega odtisa

Partnersko kmetijstvo je postalo priljubljen način, kako domača, sveža in ekološko pridelana živila z vzpodbujanjem lokalne samopreskrbe in etičnega potrošništva lahko pridejo neposredno od kmeta do kupca.

V Sloveniji so takšno obliko izmenjave ustanovili snovalci projekta Ekologičen in kmetovalci Ekološke kmetije Studen (danes delujejo pod blagovno znamko Brevkina svežina), ki so takšno partnerstvo ponudili prvi. Fundacija za trajnostni razvoj Umanotera je konec lanskega leta kot primer dobre prakse v akciji Slovenija znižuje CO2 razglasila tudi projekt partnerskega ekološkega kmetijstva. Pred nekaj dnevi je na temo dobrih praks za okolje pripravila posvet v Novem mestu, kjer so se predstavili tudi najnovejši člani projekta iz kmetije Šelar pri Metliki. Sedaj lahko izdelke neposredno od kmeta dobite že na petih ekoloških kmetijah iz gorenjskega, ljubljanskega, primorskega in dolenjskega območja.

Pred nekaj meseci pa je srečanje organiziralo tudi društvo ECHo, ki pa posebej za štajersko in pomursko regijo organizira malce drugače poimenovan projekt partnerskega kmetovanja, kjer je lansko leto sodelovalo sedem ekoloških kmetij, ki je živila dostavljalo 60 kupcem. Po pisanju portala Siol.net je zaradi velikega povpraševanja na srečanje prišlo 50 novih potrošnikov, predstavili so se jim pa pridelovalci kar 13 ekoloških kmetij, ker se je letos projektu pridružilo šest novih. Na spletni strani partnerskega kmetijstva lahko izvemo, da je le-to dobro za okolje, saj z manj uporabljene embalaže in manj emisijami - v primerjavi s prevozom v zapleteni sodobni prehranski verigi - prispeva pozitiven okoljski odtis. Deluje približno tako, da se kmet najprej pogovori s potrošniki o njihovih okvirnih željah. Pridelke, zrasle na dogovorjeni površini nato tedensko razdeli med odjemalce, ki tako dobijo sveža in kakovostna živila takoj. Kmetu je tako omogočena varnost s skupino potrošnikov, ki je pripravljena financirati celotno pridelovalno sezono.

Prispevek Ekomagazina pa izpostavlja, da potrošniki partnersko kmetijstvo enačijo z nakupom iz ponudbe sadnih in zelenjavnih zabojčkov na spletu, saj imaš pri obeh na koncu doma zaboj s svežimi živili. Obstajajo seveda razlike, tako v distribuciji kot v načinu prodaje ter v izboru in izvoru pridelkov. Ponudba zabojčkov prek spleta je za uporabnika malce bolj enostavna, saj si lahko sami izbirajo vsebino zaboja, jo naročijo kar na spletu in dobijo dostavljeno na dom. Sicer je večina ponudbe vseeno ekološke, ni pa vse lokalno pridelano, saj zahtevnim odjemalcem ponujajo tudi ekološko pridelano eksotično ali nesezonsko sadje in zelenjavo, zraven pa še pester nabor ostalih izdelkov. Ponudnikov je zmerom več, od prvega Zelenega zabojčka imamo zdaj na voljo tudi Bi eko, Mojo tržnico in najnovejšo Ekošaro. V nasprotju s temi zabojčki moraš k partnerju kmetovalcu po živila priti sam, ponudba je pa samo sezonska in domača, ampak svojega pridelovalca poznaš in mu zaupaš, vzajemno sodeluješ in pripomoreš k lokalni samooskrbi. V prispevku oddelka za okolje in energijo na Financah so v naslovu partnersko kmetijstvo celo opredelili kot odgovor na recesijo.