Argentina nacionalizirala YPF

Odnosi Španije in Argentine so zdrsnili na najnižjo raven, saj je Argentina nacionalizirala delež španskega podjetja Repsol v naftnem gigantu YPF. Na ulicah Buenos Airesa so ljudje ob tem izražali veselje, španske oblasti pa so sporočile Argentini, da si je s tem “streljala v koleno”. Španski minister za zunanje zadeve Jose Manuel Garcia-Margallo je opozoril argentinskega veleposlanika, da bo prišlo do "velikih posledic" v odnosih med obema državama. Dejal je, da je argentinskemu veleposlaniku v Španiji Carlu Antoniu Bettiniu dejal, da je nacionalizacija "slaba vest za Španijo, toda strašna vest za Argentino". Napovedal je tudi povratne španske ukrepe.

Večino delnic v podjetju YPF je imelo do sedaj špansko naftno podjetje Repsol, ki je utrpelo škodo tudi zato, ker so ji cene delnic po napovedani nacionalizaciji padle za 6 odstotkov. Zelo razočarana je tudi Evropska komisija, ki ocenjuje “vse opcije. Jose Manuel Barroso je dejal, da je "izjemno razočaran" zaradi poteze Argentine in da EU upa, da se bo Argentina spoštovala mednaodne zakone in obveznosti.

Za odločitvijo Argentine stoji predvsem odločna levičarska predsednica Argentine Cristina Fernandez de Kirchner, ki je dejala, da se na te grožnje spoloh ne misli ozirati, ker kot predsednia Argentine “predstavlja ves argentinski narod” ter da je “predsednica države, ne pa neki nasilnež”. Država je v Argentini prevzela 51 odstotkov lastništva španske multinacionalke, prevzem pa stopa v veljavo takoj. Oblikovana je tudi posebna komisija, ki bo odslej vodila podjetje. To je že tretja večja nacionalizacija v Argentini v zadnjih letih. Fernandez de Kirchner je leta 2008 podprla nacionalizacijo pokojninskih fondov, nekaj kasneje pa je nacionalizirala tudi letalsko družbo "Aerolineas Argentinas". Večina prebivalstva za gospodarsko krizo v preteklih letih namreč krivi množično privatizacijo, ki je v devedesetih letih pripeljala so bankrota države v letih 2001-2002.

Argentina zato danes ubitra povsem drugačno pot od evropskih držav, ki še zmeraj zagovarjajo neoliberalistični model gospodarstva, kljub ekonomski krizi, ki pretresa Evropo. Podjetje Repsol trdi, da je njihov delež v podjetju vreden čez 18 milijard dolarjev, toda po ocenah argentisnkih strokovnjakov delež ni vrden več kot 10 milijard dolarjev. Repsol bi sicer lahko zahteval odškodnino, vendar bo tudi v tem primeu ostal brez okoli četrtine dobička, ki so ga letno dobili na podlagi svojih investicij v YPF. Argentina je sicer zadnja od latinskoameriških držav, ki je nacionalizirala svoje naftne vire, saj so pred tem to storile vse druge latinskoameriške države. Toda strokovnjaki opozarjajo, da države, kot so Kolumbija in Ekvador, liberalizirajo svoje tržišče z nafto ter da je tudi v Rusiji nedavno ruski gigant Rosnet podpisal pogodbo z ameriškim Exxonom glede bogatega najdišča Sahalin-2 in nafte v regiji Kara.