Kritika / Bojna ladja

zadržan +

Oni so Kolumb – mi smo Indijanci!

V Transformerjih je treba rešiti svet – saj veste, pred transformerji, bazično igračami, ki jih izdeluje ameriško podjetje Hasbro. Kar vas pripelje do vprašanja: je treba ta svet res tako nujno rešiti? Le zakaj bi bilo treba rešiti svet, ki je ustvarjen po podobi igrač? Nič drugače ni v sci-fi spektaklu Bojna ladja, v katerem Pearl Harbor, Ameriko in s tem svet napadejo zlonosni, destruktivni, apokaliptični vesoljci, ki čas in prostor prepotujejo v plovilih, na las podobnih transformerjem.

Logično, svet je spet treba nujno rešiti, le da ta svet ni ustvarjen po podobi igrač, ampak po podobi slovite družabne »board« igre, prav tako izdelku podjetja Hasbro. Vprašanje se vsiljuje kar samo po sebi: je res treba rešiti svet, ki je ustvarjen po podobi družabne igre? »Čas je, da igro spremenimo,« dahne nekdo. In glej, no – prav to zdaj tudi storijo. Nov film, nov Hasbro. In ker ameriška vojska na začetku še ne ve, kaj točno se dogaja (je na Zemljo padel kak satelit? gre za tajne vojaške vaje?), nad vesoljsko transformersko beštijo pošlje tri vojake v gumijastem čolnu. Gumijastem? Brez panike, to je v popolni rimi s tem, kar stalno ponavlja eden izmed junakov: »Če se bodo zunajzemeljska bitja izkrcala na Zemlji, bo to kot Krištof Kolumb in Indijanci – oni bodo Kolumb, mi pa Indijanci!« In res, zunajzemeljski Kolumbi začnejo potem Američanom početi natanko to, kar sicer Američani tako radi počnejo deželam tretjega sveta, recimo Afganistanu in Iraku: shock & awe.

Amerika tako – podobno kot v Svetovni invaziji, Pošastnem, Vojni svetov in Dnevu neodvisnosti – izkusi, kako je, če si dežela tretjega sveta. Trik je seveda v ameriškem odgovoru. Japonci so leta 1941 stolkli Pearl Harbor – Američani so leta 1945 odgovorili z atomsko apokalipso. Iračani Amerike niso niti napadli – Američani so odgovorili s shock & awe invazijo. Živo si lahko predstavljate, kaj doleti šele vesoljske transformerje: rokenrol, ozaljšan z vrtoglavim, eksplozivnim, ejakulacijskim ognjemetom (200-milijonski money-shot), pri katerem noben kader ne traja več kot sekundo in pol in ki je bolj komičen od komičnih replik. Če so hoteli prestrašiti Irance in severne Korejce, potem jim je gotovo uspelo – severnokorejska raketa, ki naj bi osvojila vesolje, je te dni, kot veste, od strahu kar omedlela. Predstavljajte si, da bi Top Gun režiral Michael Bay, pa dobite Bojno ladjo, ki jo pilotira Taylor Kitsch (oh, in Rihanna!) in ki gre v glorifikaciji gung-ho militarizma in patriotizma dlje od Top Guna, do konca in še čez, navsezadnje, v končno rešitev vesoljskega vprašanja vključi tako belce kot črnce in Azijce, tako aktivne kot upokojene vojake, tako blondinke kot vojaške invalide, tako novo kot staro orožje, z bojno daljo Missouri, na kateri je Japonska podpisala kapitulacijo, vred. Svet v krizi lahko vodi le vojska. In Bojna ladja gre pri tej mantri tako daleč, da izgleda kot lunatična sovjetska epopeja.