Kritika / Eduardo Galeano: Odprte žile Latinske Amerike
Sanje, Ljubljana 2010, 33,95 €
Knjiga, ki je postala klasika zgodovine.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Knjiga, ki je postala klasika zgodovine.
Zgodovinopisje predava Južno Ameriko skozi kulture Inkov, Aztekov in Majev, španske in portugalske osvojitve, pobijanje Indijancev, skozi osamosvojitvene vojne in vladavino diktatur 20. stoletja. Galeano zastavi svoje delo drugače - kot zgodovino plenjenja. Najprej rudnikov zlata in srebra, potem solitra, boksita, nafte in železa. G
ospodarski razvoj je namreč prinesel bogastvo osvajalcem in lastnikom korporacij, domačini in njihove države pa so dobile drobtinice. Pogled je čisti marksizem, ki pa se kaže kot najbolj smiselna razlaga. Kaj je prinesla Južnoameričanom plodna zemlja? Multinacionalke so pokupile cele pokrajine, pregnale tradicionalno prebivalstvo in kmetijstvo in zasadile plantaže sladkornega trsa, drugje kave, spet drugje banan, pa kavčukovca in ponekod kave.
Rezultat je povsod enak – monokultura je osiromašila zemljo, ljudstvo je še prej izgubilo njive zelenjave, delavcem so plačevali bagatelo, dobički pa so odhajali iz dežele. Ironija Latinske Amerike je njeno bogastvo, od katerega bogatijo zdaj Evropejci, zdaj ZDA, zdaj Kitajci, nikoli pa domačini. Primeri Galeana so močni: pogleda npr. goro Bolivar v Venezueli in reče: vredna je 8 milijard dolarjev. Za toliko železa bodo iz nje izkopale korporacije, ljudstvu pa na koncu ostane gora, z odprtimi žilami od odpeljane rude.
Knjiga, ki poleg zgodovine bralcu vzporedno razloži še enigmo, zakaj imajo režimi a la Castro ali Chavez toliko simpatizerjev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi