Sporno vmešavanje ZDA med vojno v BiH

»Že od prvega dneva sem vedel, da morate biti proti Srbom, če želite biti v celoti sprejeti, podpirati Bošnjake in gledati skozi prste Hrvatom,« je za Radio Svobodna Evropa povedal nekdanj norveški minister za obrambo in za zunanje zadeve. Diplomati, ki so bili vključeni v iskanje rešitev na Balkanu so po njegovi oceni podpirali eno ali drugo stran in to na osnovi konkretnega razvoja situacije na terenu.

Stoltenberga so zaradi njegove želje, da bi bil nepristranski, pogosto kritizirali, češ da je »prosrbsko« orientiran. Na koncu je bil celo prisiljen, da neha uporabljati srbsko-hrvaški jezik, ki se ga je naučil med svojim predhodnim diplomatskim službovanjem v Beogradu. V pogajanjih je moral namreč uporabljati angleški jezik, ker so mu nekateri zamerili, da je njegova srbohrvaška različica jezika preveč srbska in premalo hrvaška. “Točneje, moj akcent je bil menda preveč srbski. Zato sem začel uporabljati angleški jezik in znanje srbo-hrvaškega jezika mi ni prav veliko pomagalo pri pogajanjih,” se spominja Thorvald Stoltenberg.

Po njegovem mnenju je bil Owen-Stoltenbergov mirovni načrt iz leta 1993 za Bošnjake veliko boljši od kasnejšega Daytonskega sporazuma, vendar so ga Bošnjaki zavrnili po nasvetu iz ZDA, ki so po njegovi oceni oteževale doseganje sporazuma. Stoltenberg je upal, da se bodo ZDA zelo zgodaj vključile v pogajanja, vendar je spoštoval odgovor tedanjega ameriškega predsednika Clintona, da je vprašanje BiH evropsko vprašanje. “Menil sem, da je to korekten pristop. Vendar se ZDA niso v popolnosti umaknile iz regije, pač pa so dajale inštrukcije nekaterim udeležencem, kar je v resnici zelo otežilo doseganje dogovora,” ocenjuje Stoltenberg. Stoltenberg je opozoril, da so jeseni leta 1993 uspeli doseči ustni dogovor vseh treh v vojno vpletenih strani na mirovni sporazum, vendar so nato Bošnjaki sporočili, da ga ne morejo sprejeti, ker so jim tako svetovale ameriške oblasti.

 “Kot razlog je bilo navedeno, da bi Bošnjakom pripadlo zelo majhno ozemlje. Sporazum je namreč predvideval, da bi Bošnjaki dobili 33,3 odstotke ozemlja. Danes, po Daytonu, pa ga nadzorujejo od 26 do 28 odstotkov. S sporazumom iz leta 1993 je bilo predvideno, da se ustvarijo tri skupnosti znotraj BiH: bošnjaška, srbska in hrvaška,” opozarja Stoltenberg, ki za sedanje stanje v BiH ni zaskrbljen in je prepričan, da se bodo vprašanja v BiH rešila brez vojne, ker položaj v BiH ni najnevarnejši na Balkanu. “Veliko bolj sem zaskrbljen za stanje na Kosovu,” je dejal Stoltenberg, čigar sin Jens je prav tako politik in nadaljuje kariero na mestu predsednika norveške vlade. (STA, mm)