Darja Kocbek

23. 4. 2012  |  Ekonomija

Razvojnih oddelkov ni mogoče vrniti v podjetja čez noč

Veliko lažje in hitreje je razvoj mogoče ukiniti in odsloviti strokovno usposobljeni kader

Samo Hribar Milič; zbornica podpira prizadevanja SID banke in ministrstva za gospodarstvo za oživitev vlaganj podjetij v razvojno dejavnost.

Samo Hribar Milič; zbornica podpira prizadevanja SID banke in ministrstva za gospodarstvo za oživitev vlaganj podjetij v razvojno dejavnost.
© Uroš Štebljaj/finance.si

SID banka bo na podlagi posebnega razvojnega programa financirala tehnološko-razvojne projekte podjetij v višini 150 milijonov evrov. Lani je ta banka z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisala pogodbo v višini 100 milijonov evrov za financiranje razvojno-raziskovalno-inovacijskih projektov. Za financiranje takšnih projektov v podjetjih, ki so dobavitelji avtomobilski industriji, si je SID banka leta 2009 od EIB zagotovila 50 milijonov evrov. Skupaj to znese 300 milijonov evrov v zadnjih treh letih. Vlaganja v raziskave in razvoj so se od začetka krize (2008–2010) precej povečala tudi zaradi večjih izdatkov državnega sektorja za te namene v okviru tako imenovanih proti kriznih ukrepov, ugotavljajo na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Za raziskovalno-razvojne pa tudi inovacijske projekte podjetij je torej spet na voljo kar nekaj denarja, pri tem je pomembno, da kljub varčevalnim ukrepom vlada javnih sredstev za tovrstne namene spet ne bo začela krčiti. A izgub in zaostankov, ki so posledica zapiranja razvojnih oddelkov v podjetjih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in zanemarjanja vlaganj v razvoj v prepričanju, da je visoko gospodarsko rast mogoče v nedogled vzdrževati zgolj s potrošnjo in gradbeništvom, ni mogoče zelo hitro nadomestiti. Veliko lažje in hitreje je razvoj mogoče ukiniti in odsloviti strokovno usposobljeni kader ter tako na kratek rok napihniti dobičke na račun varčevanja, kot razvoj in inovacije vnovič postaviti na noge. Za to je potrebnih vsaj deset let trdega dela, a to je delo za dolgoročno korist vseh ne le peščice posameznikov.

Predsednik gospodarske zbornice Samo Hribar Milič nam je pojasnil, da zbornica podpira prizadevanja SID banke in ministrstva za gospodarstvo za oživitev vlaganj podjetij v razvojno dejavnost, še zlasti, ker gre pri programu Financiranje tehnološko-razvojnih projektov »za spodbujanje industrijskega znanja, torej tistega, ki daje konkretne rezultate na trgu«. »Značilnost tega programa je, da gre za kombinacijo povratnih in nepovratnih sredstev, kar omogoča precej cenejše kredite, kar je tudi njegova glavna prednost. Ti krediti imajo zato tudi status državne pomoči, saj je obrestna mera nižja od referenčne obrestne mere, ki jo kot kriterij za državno pomoč določa evropska komisija. SID banka je s tem programom, ki je pilotni projekt Spodbujevalno razvojne platforme, bistveno dopolnila obstoječe instrumente javnih vlaganj v razvoj, raziskave in inovacije ter spodbujanja konkurenčnosti podjetij,« je prepričan Hribar Milič.

SID banka je po njegovih besedah z vključitvijo 50 milijonov evrov proračunskih sredstev k lastnim 100 milijonom evrov, ki jih je najela pri EIB, nadgradila dosedanji način spodbujanja razvoja, raziskav in inovacij tako, da »prinaša večje multiplikativne učinke, pozitivne učinke prehajanja s koncepta nepovratnih na povratne oblike financiranja, udejanja industrializacijo znanj in tako podjetjem v Sloveniji omogoča boljšo konkurenčnost«. Predsednik zbornice je spomnil, da so v času krize finančni viri za raziskave, razvoj in inovacije podjetij skoraj presahnili. To tržno vrzel skuša zdaj zapolniti SID banka s svojimi programi. To je pomembno, saj ima država v proračunu na voljo vse manj nepovratnih sredstev, s katerimi je do zdaj spodbujala to področje, hkrati pa se pogoji za zadolževanje podjetij ne izboljšujejo.

Na podlagi programa financiranja tehnološko razvojnih-projektov lahko podjetja od SID banke pridobijo kredite z ročnostjo do 12 let in z možnostjo moratorija na odplačilo glavnice do 4 leta, ob hkratni ugodni obrestni meri, ki je nižja od običajnih obrestnih mer, saj je subvencionirana prek državne pomoči. »Navedene značilnosti tega razvojnega financiranja ocenjujemo tudi kot zelo dober korak v smeri, ki nadaljuje udejanjanje ukrepov Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (RISS) za vlaganja v raziskave in razvoj v gospodarstvu. Želimo si, da bi tak način kombiniranja povratnih in nepovratnih sredstev SID banka v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi lahko nadaljevala tudi na drugih področjih, ki so pomembna za trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva. Na GZS bi si tudi želeli, da bi država skupaj s SID banko oblikovala še programe za nastop podjetij v tujini prek uradnih razvojnih pomoči oziroma donacij Republike Slovenije državam v razvoju, kar je danes edini način, da lahko slovenska podjetja v ostri konkurenci na mednarodnih trgih pridobijo posle,« pravi Samo Hribar Milič.

 Rotija Kmet Zupančič, vodja sektorja za konkurenčnost gospodarstva in strukturne spremembe na Umarju pojasnjuje, da se je tehnološka struktura slovenskega gospodarstva v zadnjih letih sicer popravila, delež srednje in visoko tehnoloških dejavnosti v BDP je že skoraj dosegel povprečje EU, a podjetja kljub temu še vedno proizvajajo izdelke z nižjo dodano vrednostjo. Po njenih podatkih povprečna dodana vrednost podjetij v Sloveniji za povprečjem EU zaostaja za okoli 40 odstotkov. Na forumu GZS so že leta 2008 opozarjali, da Slovenija po inovacijski sposobnosti za povprečjem v EU zaostaja za 13 let. Inovatorje imamo, kakor vsako leto pokaže forum inovacij, denarja za to, da bi njihove iznajdbe našle pot v proizvodnjo doma, nikakor ni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.