Vse več negativnih učinkov hrupa na zdravje

Danes obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Namen letošnje akcije je spodbujanje skrbi za dobro zvočno okolje, ohranjanje sluha in ozaveščanje o negativnih učinkih hrupa na zdravje in počutje ljudi. Študija IVZ je pokazala, da slaba petina mladostnikov zaradi preglasnega poslušanja glasbe tvega poškodbe sluha.

Preglasni in neprijetni zvoki v našem okolju, ki se jim ne moremo izogniti, po navedbah Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) povzročajo vznemirjenost, motnje spanja, motnje koncentracije in učenja ter vplivajo na spremembo vedenja. Zaradi dolgotrajnosti in glasnosti poslušanja glasbe predvsem prek prenosnih predvajalnikov obstaja možnost, da mladi na ta način poslabšajo kvaliteto svojega sluha. Zato so na IVZ v sodelovanju z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo in Slovensko mrežo zdravih šol lani izvedli prvo pilotno študijo o navadah slovenskih mladostnikov in njihovem poslušanju glasbe z uporabo prenosnih predvajalnikov.

Rezultati študije so pokazali, da je med 420 srednješolci 18 odstotkov takih, ki glasbo prek slušalk poslušajo tako pogosto in glasno, da s tem tvegajo okvare sluha, če bodo s takim vzorcem vedenja vztrajali nekaj let. Pri 17 odstotkih dijakov je tveganje mejno, 65 odstotkov dijakov pa glasbo prek slušalk s prenosnimi predvajalniki posluša varno, je pojasnila Sonja Jeram z IVZ. Previdnost pri poslušanju je zato po njenem mnenju priporočljiva. Zvočno okolje in z njim hrup postaja vse večji problem predvsem v urbanem okolju. Veča se število prebivalcev v naseljih, promet je vedno gostejši, hrup je prisoten v dnevnem in nočnem času. V Sloveniji imamo zbrane podatke o hrupu za Ljubljano ter za glavne prometne ceste in najbolj obremenjen odsek železniške proge od Celja do Maribora. Strateške karte se izdelujejo tudi za Maribor in Novo Gorico ter za preostale, bolj obremenjene ceste in železniške proge, so pojasnili na IVZ.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 30 odstotkov Evropejcev v nočnem času doma izpostavljenih hrupu, ki predstavlja povečano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. V Ljubljani je takemu hrupu, po ocenah strateških kart hrupa, samo zaradi cestnega prometa ponoči izpostavljenih okoli 22 odstotkov prebivalcev. V sodelovanju z Agencijo RS za okolje so na podlagi strateške karte hrupa Ljubljane zbrali podatke o zvočnem okolju vrtcev in osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da je v Ljubljani kar 17 ustanov, in sicer 14 vrtcev in tri osnovne šole, v neprimernem okolju.

Na dan ozaveščanja o hrupu, ki letos poteka pod geslom Poskrbimo za naše zvočne okolje, bodo pri izbranih vrtcih in šolah opravili meritve hrupa. S to akcijo želijo opozoriti na nujnost, da se stanje obremenitve s hrupom v okolju vrtcev in šol čim prej podrobneje prouči in da se po potrebi izvedejo ukrepi za zaščito otrok in učiteljev. (STA, mm)