Evropski proračun zrel za varčevalne ukrepe

Evropskim davkoplačevalcem predstavniki komisije dopovedujejo, da bodo v prihodnjih petih letih za 5 odstotkov zmanjšali število zaposlenih

Ob opozorilih, da ji v proračunu EU zmanjkuje denarja za plačila računov, ker države članice z namenom, da bi jim čim več iz Bruslja kanilo nazaj, nenehno povečujejo znesek, za katerega sme podpisati pogodbe in objaviti javne razpise, hkrati pa zmanjšujejo znesek, ki je namenjen poravnavi teh obveznosti, evropska komisija ne pozabi omeniti, da za stroške za administracijo v vseh evropskih institucijah porabi manj kot 6 odstotkov vsega denarja v proračunu.

Kritika komisije državam članicam, ki ji nalagajo vedno nove obveznosti, za katere pa potem nočejo zagotoviti dovolj denarja, je nedvomno upravičena. Račune je treba plačati in najprej pogledati, koliko je na voljo, šele nato določati obveznosti in ne obratno. Politiki v državah članicah so se tega očitno skoraj povsem odvadili, saj so imeli na trgu na voljo kupe denarja. Ko je zmanjkalo, so šli preprosto po kredite in tako prezadolžili države. Evropska komisija tega na srečo ne sme narediti. V skladu z zakonodajo sme porabiti le toliko, kot ima na voljo.

Ni pa mogoče pritegniti komisiji, ko govori o administrativnih stroških. Po njenih podatkih letošnji proračun vseh agencij, odborov in drugih teles znaša 3,32 milijarde evrov, kar je 5,9 odstotka več kot lani. Od tega bodo 2,64 milijarde evrov zagotovili evropski davkoplačevalci. V britanski organizaciji Open Europe, ki razkriva vedno nove primere potratne porabe denarja evropskih davkoplačevalcev, ugotavljajo, da se je ta prispevek v zadnjih dveh letih povečal kar za 33 odstotkov. Prispevek davkoplačevalcev iz Slovenije je letos po oceni Open Europe predviden slabih 8 milijonov evrov.

Evropskih agencij, odborov in drugih teles je zdaj kar 52. Vsaj eno evropsko agencijo ima 22 držav članic. Pred letom 1990 je EU imela samo 3, število agencij in drugih teles se je podvojilo po letu 2004. Med zadnjimi je bila ustanovljena tudi agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ki ima sedež v Ljubljani in je uradno začela delovati lani. Pawel Swidlicki, analitik Open Europe, priznava, da nekaj teh agencij in odborov opravlja pomembno delo, a veliko zgolj porablja davkoplačevalski denar. »Ironično je, da kar precej agencij in odborov ne bi preživelo varčevalnih ukrepov, ki jih EU predpisuje državam članicam,« je prepričan. Delovno področje kar dveh agencij je recimo varovanje človekovih pravic, čeprav za to področje obstaja več mednarodnih organizacij, pa tudi sama države članice imajo na nacionalni ravni takšne organe, pravijo na Open Europe.

Poleg tega je odbor evropskega parlamenta za nadzor proračuna pred kratkim opozoril na konflikt interesov v evropski agenciji za varno hrano (EFSA) s sedežem v italijanski Parmi, v evropski agenciji za okolje (EEA) s sedežem v danskem Koebenhavnu in evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA) s sedežem v nemškem Kölnu. Nemški inštitut Testbiotech je evropsko komisijo že leta 2010 opozoril, da je vodja strokovne skupine, ki je v agenciji EFSA pristojna za preverjanje rizikov gensko spremenjenih organizmov (GSR), več let delal za delovno skupino International Life Sciences Institut (ILSI), ki jo vodi sodelavec ameriške nadnacionalke Monsanto in v kateri sedijo izključno ljudje iz kmetijskih nadnacionalk. EFSA do zdaj za nobenega od GSR ni izdala negativnega mnenja. Naloga te agencije je, da za posamezne GSR preverja vpliv na zdravje ljudi in živali, pa tudi na okolje. Konflikt interesov tej agenciji že leta očitajo tudi zaradi preveč tesnega sodelovanja z živilskimi nadnacionalkami. Enega so pred kratkim prvič celo priznali.

Vsako zasedanje upravnega odbora EFSA, v katerem sedi 15 ljudi, po podatkih Open Europe stane v povprečju 92.630 evrov, kar je 6.175 evrov na člana. Agencija za okolje je plačala svetovalnemu podjetju 250 tisoč evrov za raziskavo, kako o njej poročajo mediji, direktorica Jacqueline McGlade pa je po podatkih odbora za nadzor proračuna plačala 30 tisoč evrov za usposabljanje v Karibih in Sredozemlju, ki jih je izvedla nevladna organizacija EarthWatch. McGladejeva je bila včasih članica nadzornega odbora te organizacije.

Evropski funkcionarji med razlogi za ustanovitev agencij in drugih teles največ krat navedejo potrebo po dodatnih strokovnih presojah, razbremenitev evropske komisije, zagotavljanje večje transparentnosti dela evropskih institucij, približanje EU državljanom. Za marsikatero agencijo evropski uradniki v Bruslju niti ne vedo, da obstaja, čeprav je pristojna za področje, na katerem delajo. Predvsem v zadnjih letih pa nove agencije nastajajo predvsem kot rezultat trgovanja med državami članicami.

Pa tudi za evropske projekte gre precej denarja skozi okno. Leta 2008 so recimo po Evropi vozili osla Asina. Zamišljen je bil kot »živ iskalnik informacij« po zgledu računalniških iskalnikov. Kaj je v različnih državah ob tem doživljal, kako se je počutil, je njegov vodnik Christian objavljal na blogu. Projekt Donkeypedia, torej oslovska enciklopedija, so izvedli v okviru pobude Evropsko leto medkulturnega dialoga, za katero je EU odštela 7 milijonov davkoplačevalskih evrov. Koliko je od tega dobil Asinov vodnik Christian ni znano.