Država hoče Titova darila

Titovi nasledniki, ki si že od Titove smrti prizadevajo dobiti v last nekatere dragocenosti maršala in zadnjega predsednika SFRJ, imajo novo težavo. Republiško pravobranilstvo v Beogradu namreč nadaljuje s politiko vseh prejšnjih državnih organov vseh držav, ki so nasledile SFRJ v mestu smrti Josipa Broza Tita in zahteva, da darila, popisana na seznamu z več kot 1000 stranmi ostanejo državna last.

Seznam se nahaja v prvem sodišču v Beogradu, državno pravobranilstvo pa zahteva, da sodišče dovoli, da se pravobranilstvo kot zainteresirana stran vključi v postopek. V dopisu sodišču se navaja, da je vsa premična in nepremična lastnina iz Muzeja zgodovine Jugoslavije – v resnici lastnina Republike Srbije. »V skladu z zakonom o javni lastnini zahtevamo, da nam sodišče dovoli sodelovanje v postopku in dostavi vso dokumentacijo,« piše v dopisu javnega pravobranilstva Republike Srbije.

Muzej zgodovine Jugoslavije je medtem dostavil dolgo pričakovan seznam lastnine, ki sta jo v zakonca Broz dobila še v času, ko je bil Josip Broz Tito predsednik SFRJ. Na seznamu z več kot tisoč stanmi je poleg daril še register fotografij od leta 1948 do leta 1966 in od leta 1967 do leta 1979, pa tudi knjige albumov, rezidenc, nakita in podobno. Javno pravobranilstvo je svoje zahteve podalo že v času, ko nasledniki in njihovi pooblaščenci sploh še niso imeli dostopa do dokumentacije, je dejal Branislav Blažić, zastopnik Titovega sina Aleksandra Miše Broza i vnuka Edvarda. V kolikor ne pristanejo, da pravobranilstvo postane stranka v postopku dedovanja (ki se od smrti Tita pravzaprav sploh še ni začel), se bo o tem vprašanju vodil nov pravni spor. »Poglejte na primer kamen z meseca, ki je na spisku muzeja. Če pravobranilstvo trdi, da gre za lastnino države, mi pa temu nasprotujemo in trdimo, da je to Titovo osebno darilo, potem se zapuščinska razprava prekine, dokler se v postopku ne ugotovi, komu pripada kamen,« pojasnjuje Blažić.

Odvetnik pojasnjuje, da se bo v imenu svojih strank vsekakor zoperstavil vključitvi srbskega pravobranilstva v primer, saj ta institucija niti doslej ni sodelovala v nobenem od narokov v zapuščinski razpravi o lastnini nekdanjega predsednika države. Tudi Goran Petronjijević, odvetnik Joške Broza, Titovega vnuka meni, da bo cel postopek delitve nasledstva Brozovih dolg in težak.

Sicer pa na toliko pričakovanem seznamu Titovih daril iz muzeja ni toliko dragocenosti, kot so nekateri pričakovali. Na seznamu ni precej vrednih pušk, pač pa je naštetih več kot 200 domačih in okoli 30 tujih odličij in veliko fotografij. »Na seznamih ni tistega, kar smo pričakovali. Veliko stvari manjka,« pojasnjuje Violeta Kočić Mitaček, odvetnica Titovega sina Aleksandra Miše Broza. Odvetniki dedičev poudarjajo, da so Titova darila »našteta brez repa in glave«, da so slabo sistematizirana in da je celotna dokumentacija »tako obsežna in nepregledna, da je nima smisla niti fotokopirati«, ter da so tako javnost kot dediči prikrajšani za prave informacije o Titovih darilih. Odvetnik Blažić pričakuje, da bo sodišče v procesu zapuščinske razprave (ki je tri desetletja obstal tudi zaradi 'izgubljenega sodnega spisa') najprej izvzelo osebne stvari Jovanke Broz, ostale predmete in darila pa nato razdelilo na tri dele. Del predmetov na bi pripadel Titovi vdovi, del Miši, tretji del pa vnukom.